Maja Drolec o pesniški zbirki Upi skriti v rosi trate

0
86

Maja Drolec: Mnenje o pesniški zbirki

Katja Zadravec; Upi skriti v rosi trate

Kulturni center Maribor, 2026

Katja Zadravec (1957, Dražen vrh – kot Fekonja). Ustvarja v Vranjem vrhu, je slovenska pesnica sodobnega intimističnega izraza, ki svoje pesmi umešča v prostor refleksivne in izpovedne lirike. Ustvarja v severovzhodni Sloveniji, kjer se redno predstavlja na literarnih večerih, kulturnih prireditvah in v sodelovanju z lokalnimi ustvarjalnimi okolji. Njena poezija se osredotoča na drobne premike vsakdanjega življenja, osebna občutja ter razmerje med notranjim doživljanjem in zunanjim svetom. V ospredju njenega pisanja je iskrenost izraza ter zgoščen, mestoma minimalističen pesniški jezik, ki odpira prostor za bralčevo interpretacijo. Objavlja v literarnih revijah in drugih javnih medijih ter sodeluje v različnih pesniških projektih. S svojo prisotnostjo v slovenskem literarnem prostoru gradi prepoznavno poetiko, ki združuje osebno izkušnjo in občutljivost za družbeno okolje. Njeno delo je umeščeno v sodobno slovensko liriko, kjer nadaljuje tradicijo intimnega, a hkrati družbeno zaznamovanega pesnjenja. Njeno ustvarjanje nagovarja bralca k premisleku. Njeni pesniški zbirki sta; Upi skriti v rosi trate in Upi v strnišču. 

Upi skriti v rosi trate je pesniška zbirka, razdeljena v 5 poglavij z naslovi: Srečen bo tisti, Ki si žalost spreminja, A solze zna skriti, V rosi jutra. Že sami naslovi nas kličejo po branju pesmi bolečine, sanj in upanja.

Pesnica z upanjem zre v zapisane verze o žalosti, njena trdna volja z vsakim novim dnem skrije solze. Z metaforami iz realnega življenja se opogumlja, rahlo je osamljena, želi si najti sorodno dušo, a zavedajoč, da si mora človek sam uresničiti marsikatero željo. (Upanja). Pesnica je z vsem svojim bitom v poeziji in ljubezni …«beri pesem to, pobožala bo srce bol…« »O ljubezni pojejo valovi, … čas hiti …« (Cvet češnje). Seveda še vedno sanja o bližini, čaka, da bo prišel on, ki jo bo ljubil, potem spet prehaja k realnosti, razmišlja, kako trdno je lahko srce. Mnogo je ljudi, ki zdevajo rane, ki se nikoli ne zacelijo, ostajajo le nemi kriki srca in žalost (Strah). Na njuno pot so padle ovire, ki jih je povzročil on, v čakanju, v mislih, da je še sonce daleč, zato ga vabi. Zaveda se, da so pesmi jokave, samo pisanje ji pomaga pozabiti. Resnica je v rahlih odmikih, zateka se v vero v Boga, v prašni cesti, nek Angel te spremljal bo…« (Ne vprašaš se).

Poglavja dopolnjujejo pesničine fotografije – slike kavnih usedlin v skodelicah, ki zrcalijo podobe.

V vseh oblikah žalosti nastopajo: ljubosumje, izigranost, laži, obljube, a težko se je vračati k resnici in iskram življenja (V lažeh, Le igra). Mogoče ni iluzija, da jo v zrelih letih spet čaka ljubezen. V ljudski modrosti je zapisano, da je ljubezen solza, ki se rodi v očeh, pada v srce, in to je tudi delček resnice. Osamljeni večeri, ona živi kot pepelka, a vendarle ženska, ki pogreša mater, počuti se nemočno, kot zaprto v ječi svojega življenja. Edino besede, ki jih zapiše, jo lahko tolažijo. Pa vendarle obstaja raj (V ledu gora); sonce v planinah, kjer cvetijo rože, prepričana je, da je »laž ključ do konca« – slovensko ljudsko reklo je resnično, če so slutnje težke in boleče (Smej se). Sprijazni se s svojo usodo, spomini niso lepi, življenje v prihodnosti bo ponižno (Obeti). Nekateri trenutki so opisani kot »jadra opojnega dneva sama hitijo v novi dan,« ona poišče svoj gaj s cvetjem. Srečna, da bo molila k svojemu Angelu.

Pesnica je naslikala cvetje, cerkev, most ob brezah (tudi naslovnica) in tihožitje z vazo cvetja.

Pesmi se prelivajo v bolj vzpodbudno, norčave stihe, zahvalne (Oh, mati), njena kariera v tovarni ob strojih (Uganka) …«Daj se daruj dar veselih upanj…« (Pot v poti). Spomini na domačo vas, hiša, ob njej češnja, lipa, cvetje vsako pomlad (Domača vas). Vedno znova sanja o mladosti, čas jo prehiteva (Komu) …«Sem kot ptica porezanih peruti…« (Hrast).

Mogoče se bo našla v tujih krajih srečnejša (Izgubljene sanje). Kljub vsemu se ne bo predala. (Vse kar imam).  Njen dom je na Dražen vrhu, objem pa tihi spevi, kot mali pehar sreče.

Katja Zadravc je pesnica intime in občutljive lirike.

Spoštovani bralci, pesniško zbirko Upi skriti v rosi trate je izdala založba Kulturni center Maribor.