SMG; Burkaški misterij
Dario Fo, Franca Rame
Režija: Tijana Zinajić, dramaturg je Marko Bratuš
Zasedba: Primož Bezjak, Ivan Godnič, Janja Majzelj, Maruša Oblak, Matej Recer, Katarina Stegnar, Romana Šalehar, Dario Varga, Matija Vastl, Miha Rajterič – pianist
Satiro, ki jo je Nobelov nagrajenec Dario Fo napisal s soavtorico Franco Rame, je Vatikan označil za bogokletno.
Princip karakterizacije likov spominja na commedio dell’arte, igralci jih utelesijo s poudarjenimi gestikulacijami, dialektom, značilnostjo govora in podobnim, kar v gledalcih sproža smeh. Katarina Stegnar ob prizorih problematizira politično nekorektnost. Prikazuje delovanje Jezusa Kristusa, velikega rešenika človeštva, skozi pogled slehernika, ki še dva tisoč let po njegovem vstajenju ni odrešen. Predstava je tako med drugim premislek, koliko danes družba, ki je utemeljena na krščanskih vrednotah, zares sledi tistemu, kar je Jezus učil. Srednjeveški misteriji so obravnavali Jezusovo življenje ali življenje svetnikov. Fojev Burkaški misterij obravnava odnos med oblastjo in malim človekom, pri čemer je Fo prizore, ki so jih burkeži izvajali na trgih, posodobil za čas konec 60. let 20. stoletja ter v njih na satiričen način obravnaval strukture italijanske vlade in cerkve. Vse in vsi so v stalnem premiku, vse vrvi, hiti in perpetuira nove domislice, povezane z današnjo percepcijo peripetij o življenju in nauku Jezusa Kristusa. Avtorska ekipa se je besedila, ki so ga prvotno uprizarjali kot monodramo, lotila kolektivno, hudomušno, zasedba se zna, kot vedno, pošaliti tudi iz same sebe in s tem problemsko preizpraševati tudi lastno stališče. Dogajanje se poglablja s kančkom glasbe. Potujoča igralska družina Selitvenega Slovenskega mladinskega gledališča tako duhovite prizore iz Jezusovega življenja preigrava z vidika sedanjosti in z zavedanjem, v kaj vse se je njegov konstruktivni, a naivni optimizem sprevrgel. Burkaški misterij v današnjih gordijsko zavozlanih časih, ki kar kličejo po radikalnem rezu, s pomočjo forme srednjeveških misterijev preizprašuje temelje naših družbenih dogovorov s krščanskim etosom na čelu. Ne glede na prepričanja si vsi želimo živeti v boljšem svetu. Preprosto vprašanje, na katero ne poznamo odgovora, pa je, zakaj tega preprosto ne naredimo. Uprizoritev v celoti učinkuje kot kratkočasna odrska izkušnja, ki si privošči številne šale, ne da bi prestopila meje spoštljivosti, žaljivosti ali navsezadnje kritične distance.
Burkaški misterij kljub svoji naravnanosti k zabavi in neobremenjenemu gledališkemu dogodku omogoča problematiziranje nekaterih vidikov sodobne kapitalistične družbe, v obliki parabole z zadnjo zgodbo o revnem kmetu, ki se odloči boriti se za svoje pravice, pa v predstavo vnese tudi edukativni podton. (Ana Lorger, SiGledal)
S pomočjo prevoda Bogomile Kravos so besedilo prebesedili ustvarjalci. Scenograf uprizoritve je Darjan Mihajlović Cerar, kostumograf Matic Hrovat, za glasbo je poskrbel Sebastijan Duh, koreografinja je Lada Petrovski Ternovšek, oblikovanje svetlobe ima na skrbi Igor Remeta, oblikovanje zvoka Marijan Sajovic.
Gledalci smo bili nad predstavo Burkaški misterij zelo navdušeni!
Ogledala sem si jo: Maja Drolec
