Maja Drolec o predstavi Shakespeare

0
768
MGL 2022/23; Shakespeare (komedija)
Steven Berkoff 
Avtor uprizoritvene zamisli, prevajalec, avtor veznih besedil in igralec Sebastian Cavazza.
Dramaturginja Eva Mahkovic, lektorica Maja Cerar, oblikovalec svetlobe Boštjan Kos oblikovalec zvoka Sašo Dragaš,  marimbistka Aleksandra Šuklar, izdelovalec lobanj Žiga Lebar
V predstavi so uporabljeni odlomki iz prevodov Shakespearja Otona Župančiča in Milana Jesiha in Suita za violončelo v Es-duru J. S. Bacha.
O zgodbi
Shakespeare je monodramski projekt Stevena Berkoffa, angleškega igralca, scenarista, dramatika, režiserja in enega od pionirjev gledališča »u fris«. Berkoff  predstavi Shakespearovo genialnost in to, kako zahtevno delo čaka igralca, ki se spopada z njegovimi deli.
Monoprojekt  gledalcem mestnega gledališča predstavi Sebastian Cavazza, kije po motivih Berkoffove predloge oblikoval lastno igralsko partituro. Gledamo nekakšno mešanico predavanja, komedije in mojstrskih interpretacij znamenitih monologov Shakespearovih zlobnežev; kot so Jago, Rihard III., Macbeth, Lady Macbeth, Shylock, Othello … Berkoff,  ne pozabi omeniti, da se negativci še posebej razbohotijo, kadar je družba v ekonomski ali politični krizi. Razloži nam, zakaj takšni maščevalnosti veliko pogosteje podlegajo moški kakor ženske. Hudomušno ošvrkne gledališke kritike, spregovori o tegobah igralskega poklica in iznajdljivosti izkušenih igralcev, (spomni se Staneta Severja), o razlikah med ustvarjanjem filma in gledališke uprizoritve, tu in tam postreže s kakšno anekdoto, vmes pa krvavo zares vstopa v posamezne negativne like …
Vsakega od negativnih likov nam na kratko predstavi ter spregovori o motivih za njegova dejanja in različnih upodobitvah, ki jih je doživel. Vsem zlobnežem je skupno, da v življenju niso bili deležni »mleka človeške dobrote« in da se s svojimi zlimi dejanji maščujejo. Nadomestilo za ljubezen najdejo v pridobivanju moči in uživajo v tem, da drugim vlivajo strah.
Predstava je bila zelo subtilna analiza dela Shakespearjevih genialnih stvaritev, njegovih »zlobcev«, s katerimi je bilo prikazano, kako je človeška zloba, sovraštvo, hudobija, celo morilska sla vsajena vsakomur izmed nas, saj je v vsakomur med nami seme zla in dobrega, ki sta v krhkem ravnovesju in vemo, da lahko že zelo majhen »potisk« spremeni človeka iz moralnega modreca v okrutnega morilca.
Npr. Othello je bil zloben, ker je Jago v njem zbudil brezumno ljubosumje, ki ga je privedlo do tega, da je umoril svojo ljubečo ženo in svojega zvestega služabnika (Cassio), na drugi strani je lik Henrika III, ki je zloben sam po sebi, in  svojo zlobo opravičuje s pomanjkanjem ljubezni zaradi svojih telesnih hib.
Genialnost Shakespearja je večna, kajti tudi v današnjem času se lahko zgodi, da človek, ki ima v običajnih razmerah zelo visoke etične in moralne vrednote, v času vojne postane morilec, posiljevalec in požigalec.
Zaključna misel Sebastiana Cavazze: v vsakem izmed nas je nekaj dobrega in nekaj slabega; z željo, da ostanemo takšni, kot smo, da ne razveselimo hudiča in ne razžalostimo boga.
Gledalci smo se poklonili z bučnim aplavzom in si voščili srečno v novem letu 2023 s kozarčkom penine.
 Zapisala: Maja Drolec