Maja Drolec; Mnenje o predstavi Šunder v dvorani
Šentjakobsko gledališče
Po motivih komedije The Audience Michaela Fraya
Režiserka: Ira Ratej, dramaturg: Enej Jagodic
Igralska zasedba: Helena: Ksenija Hlebec Švalj, Joan: Katja Fajdiga, Amanda: Maša Medved, Charles: Srečko Kermavner, Quentin: Rok Pirnat, Lee: Simon Grad / Tim Delač Hrovatin, Bobbie: Ana Ribič, Merrill: Dragan Remškar, Keith: Tomaž Urgl, Reginald: Gašper Pavc, Emma: Anja Glušič, Wendy: Petja Rozman, Hostesa: Tinkara Vrbinc Burnać
Šunder v dvorani je komična igra v enem dejanju, ki jo je po dramski predlogi britanskega dramatika Michaela Frayna z naslovom Audience (Občinstvo) prevedla, priredila in posodobila Ira Ratej. Že v izvirniku je posebna igra, saj obrača gledališko situacijo na glavo, občinstvo postane osrednja tema, igralci na odru pa gledalci. V njej se poigrava z idejo gledališke iluzije in interakcije med igralci ter občinstvom. Predstava se osredotoča na skupino gledalcev, ki spremljajo dogajanje na odru, hkrati pa sami postanejo predmet opazovanja. Gledalci v dvorani tako gledajo igro o gledalcih, ki gledajo uprizoritev. Množica absurdnih in komičnih situacij (sestri zelo različno, a privoščljivo gledata na okolje …«V teatru se radi slačijo, da nam je potem vsem nerodno«… »Če hočeš postati igralka, se moraš navaditi, da te vsi gledajo…«, mlada družina, ki ji je pomembnejše materialnost, ne ozirajo se na druge …«Mi bomo sedeli na sedežih, ki smo jih plačali. Red mora bit, a ne? …«Nisem vedel, da je enim tak problem najti vrsto in sedež.« …«Vsi buljijo v nas…«, hči je še najbolj objektivna, nanavaden par – poročeni pomočnik direktorja z ljubico, ki moti predstavo z odvijanjem bonbonov, star moški z nenavadno mlado in razposajeno prijateljico, moški, za katerega se šele na koncu izkaže, da je dramaturg predstave in vseskozi miri občinstvo, ki klepeta…). Dialogov in igra pogledov je tako dobro znana vsakemu obiskovalcu gledališča, da se nam zazdi, da smo vse te peripetije vsaj kdaj že doživeli tudi sami. Ker gledališče namreč je prostor za družbene kritike, je zelo pomembno, da se umetnost občasno zazre vase, da reflektira svoj lastni položaj.
Avtorica s humorjem in ironijo razkriva različne tipe gledalcev ter njihove odzive, s čimer odpira vprašanja o naravi gledališča in vlogi občinstva.
Dramsko besedilo Šunder v dvorani je aktualno, saj odpira razmislek o odnosu med umetnostjo in občinstvom in kot táko ostaja duhovita, a hkrati pronicljiva refleksija družbenih in umetnostnih fenomenov. Režiserka o predstavi Šunder v dvorani pravi, da gre za šund komedijo, ki se norčuje iz nestrpnosti, zato da bi jo prepoznali in ustavili, še preden se sprevrže v nasilje.
Predstava je bila pri gledalcih sprejeta z velikim navdušenjem.
