Maja Drolec: Pesem za današnji dan
Veter dviga morje,
nosi moje misli kakor ladjo;
kako sva se ljubila,
letela sva,
jadrala drug okoli drugega,
pela sva pod oblaki.
Svetloba počasi kopni,
papir, pisava, miza in
moje roke,
ki ležijo pred mano,
tonejo v polmrak,
kmalu se bo stemnilo.
Dvignem pogled proti oknu,
med široko odprtimi polkni
za nizkim kamnitim zidom
gledam oljko,
midva
pod njeno senco.
Poslušala sva šumenje morja,
enakomerni ritem valov.
Poslušala sva dihanje morja,
igro vetra,
z vsakim žarkom,
z vsako besedo naju je bilo manj.
