Maja Drolec: Predstavitev knjige Tereze Vuk: Zakaj ima moj hudič krila

0
991

Maja Drolec: Predstavitev knjige

Tereza Vuk; Zakaj ima moj hudič krila

Beletrina, 2023

Tereza Vuk (1976 – 2024); kolumnistka, pisateljica, avtorica romana Zakaj ima moj hudič krila, v svojem zadnjem romanu zapiše, da je življenje šah. Vedno moraš biti pet potez pred drugimi.

Bila je upornica od malega, ni marala šole, vseskozi je pogrešala očetov objem. Hoče nehati z alkoholom in drogo. Že leta 1998 jo oče hoče poslati na zdravljenje, stran od doma, da ne bo uničila cele familije. V romanu Tereza zapiše očetove besede: «Tereza, jaz ne morem več. Rajš bi videl, da bi bila mrtva, kokr pa tko, k je zdej.«

Ona pa si želi samo objema. Vsaj tako zapiše.

Poslali so jo na Portugalsko, čeprav se je bala, kaj bo, kako bo živela stran od doma. Že na poti skozi Milano si predstavlja, da bi lahko pobegnila, a ni. V Portu se je naučila portugalščine. Domov je pisala, da mora biti tam, ker je sama kriva, da je tam. Da si tam ustvarja novo življenje. Poslali so jo prodajat časopise v Fatimo, imela je denar, a bila je osamljena. »Kjerkoli bom, povsod bodo moji demoni z mano. Z zadnjimi močmi se me oklepajo z umazanimi nohti, probam tečt proti normalnosti, pa me med tekom proti sreči vsakič z razbrzdanimi in krvavimi rokami zagrabijo za kapuco, srce onemi, ampak že si spet z glavo na betonu in vedno bližje njim. Hočeš se spet pobrat. Ampak ne zmoreš. Niti nočeš.«

V resnici je, tako kot vsi zasvojenci, slepila samo sebe. Po Portugalski se je spet drogirala, prosjačila očeta za denar, on pa ji je grozil, da je zadnjič. Ni uspela v grafično-oblikovni šoli, ni uspela v komuni, živela je v bratovem stanovanju, sosedje so se pritoževali, da je glasno, očeta je sram, je depresiven, mama jo hitro »pošlje nekam.«

Prestrašena pred resnico se zaveda svoje odvisnosti.

Oče ni zmogel več in je odšel; prodali so družinsko hišo, kupili tri stanovanja, a ne za Terezo, Tereza je zapravila denarja z dve stanovanji, zaveda se pekla ceste in nagonskega preživetja, tistega preživetja, za katerega bi naredil karkoli, da bi le ohranil delček stvari, ki si jih pripravljen narediti za to usrano preživetje svoje biti, ki niti ni vredna preživetja.

Pogine ji pes, ki ga je dobila pri enajstih letih, takrat začuti resnično žalost.

Ko pregleduje stara pisma, si misli: »So me imeli ves ta čas vsi radi? Sem bila v resnici skoz v objemu, ampak tega nisem utegnila čutiti? Ker sem rajši hodila po ljudeh in na koncu poteptala samo sebe? Ali so me imeli radi zato, ker sem bila daleč stran in nisem več ogrožala njihovih popolnih življenj? In kdo zaboga bi lahko imel popolno življenje ob meni?

Brcnila sem v kovček skrivnosti, prah na njem je poletel v svež zrak in se posul po meni. Prah si in v prah se povrneš.«

Knjiga, pisana v pogovornem jeziku,  je veliko slovo pisateljice Tereze Vuk.

Bralci si lahko preberejo še več v romanu Zakaj ima moj hudič krila, ki ga je izdala

Založba Beletrina.