Maja Drolec: Mnenje o knjigi
Hila Blum; Kako ljubiti hčerko
Mladinska knjiga, 2024
Hila Blum (1969) je avtorica izraelskih uspešnic Obisk in Kako ljubiti svojo hčer, ki je prejela nagrado Sapir. Je tudi urednica knjig. Živi v Jeruzalemu, kjer se je rodila in odraščala.
Pisateljica Hila Blum je napisala roman Kako ljubiti hčerko, to je prvoosebna izpoved, izpoved glavne junakinje Joele, Lejine matere, o ljubezni do hčere. Vse, kar je storila, je storila iz ljubezni do nje. Če so oboji, otroci in starši, zbegani, potem bo vse rešila brezpogojna ljubezen, predvsem starševska, je slišati ponavljajočo se mantro, potem ko starševska predanost in bolj ali manj dosledna vzgoja, tudi požrtvovalnost, obnemorejo … Prav roman z naslovom Kako ljubiti hčerko razkriva pasti za starše, ki preveč ljubijo, za mamo, ki se povsem zlije s svojo občudovano hčerko. Odnos se vse bolj trga, vse do takrat, ko mlada, komaj odrasla hči, zapusti gnezdo in izgine. Zakaj?
Ko se je deklica rodila, sta bili z mamo povezani, kot da se popkovnica ni prerezala, pretrgala, dojila jo je brez urnika, jo negovala, jo vozila na balet, ji skušala prisluhniti ob vsaki želji, mama hčerko začne občudovati, enako se oblačita, svojo službo potiska v stran, tudi precej starejšega moža. Joela se tega zaveda, zato zanosi drugega otroka, a takoj splavi, ker ve, da ne bi zmogla, tudi Meir ima že triinpetdeset let. Zapletati se začne tedaj, ko se Lea zaljubi in zlaže, da je bil sošolec nasilen do sošolke, zato ga izključijo iz šole. Joela ga sreča na bencinski črpalki, kjer se zave, da fant drsi, propada, ker se mu je zgodila krivica, čez nekaj dni umre v prometni nesreči z motorjem. Lea zbeži v tujino, kjer se poroči in ima dve hčerki. A Joela jo najde. Ko umira mož in Lejin oče, ga hči neguje, po njegovi smrti pa takoj spet odide. Tudi Lea se želi otresti mamine posesivnosti. Ko Leo mož vara, jo Joela na to opozori, potem pričakuje, da bodo hči in vnukinje prišle k njej domov.
Odkar je njena hči odšla od doma in s starši prekinila skoraj vse stike, se Joela sprašuje, kaj je zakrivila, s čim jo je pregnala. Edinka, ki ji je bila nekoč tako blizu, je zdaj zanjo popolna uganka, njeno dejanje pa nerazumljivo in kruto. Lejino otroštvo je bilo vendarle polno radosti, mamina ljubezen do nje brezpogojna. Kako se je lahko sprva tako tesen odnos z leti tako skrhal?
Otroci so v sodobnih družinah središče sveta, verjetno bolj kot kadar koli prej; tudi sodobne družbe so veliko preložile na ramena družin … Zgodba, ki se dogaja v Izraelu in na Norveškem, lahko bi se dogajala kjer koli, kot da je svet mala vas, razdalje ne pomenijo razlik v ljubezni, družinski sreči, bolezni in razočaranjih, še najmanj je za srečo ovira jezik.
Roman, napeta, psihološka drama, je izšel pri založbi Mladinska knjiga.