Naša mala Ninočka
veliko govori, čeblja,
obrača očke sem ter tja,
še več pripoveduje,
da ji žarijo lička –
smejoča je potička.
Da bila je tu in tam,
da naredila to je,
naredila ono,
da dobila to je,
dobila igračko ono.
Naša mala Ninočka
bi skoraj vse ugnala,
a je kot babuška.
Ko prvo babuško odpreš,
druga se prikaže,
a videz vara, laže.
Ko drugo babuško odpreš,
tretja se prikaže,
a videz vara, laže.
Ko tretjo babuško odpreš,
četrta se prikaže,
a videz vara, laže.
Ko četrto babuško odpreš,
peta – majhna majhna –
se prikaže.
Tako to gre
z Ninočko našo malo.
Je prebrisanka, bahačka;
res pripoveduje,
kje bila je, kaj naredila,
kaj dobila –
a vse to ni res.
Zgodba njena je
kot grad iz kart:
ko pihneš vanj,
v hipu se sesuje.
