Na robu prostranega gozda
odvija se prelepa zgodba.
Leži, leži Kačja mlaka,
nastopata dva junaka.
Kačji pastir mlako preletava,
gleda, kje pastirička je prava.
Radovedno se razgleduje,
vsak večer pri drugi vasuje.
Poletava kačja pastirica,
napudrala si rožnata je lica,
A pazi, kačja pastirica vitka,
za kopanje mlaka je preplitka!
Zelenokrili se ponudi,
da skupaj odletita kopat se
na jezero, na slap,
ponudba preseneti, da bi jo kap.
Kačji pastir in vitka pastirica,
ki zardevajo ji lica,
se v lahnih zavojih zavrtita,
na jezero prelepo odletita.
Ko krasota slapa se prikaže,
je pastiričici pri srcu laže,
po kopanju se odpočije,
na bregu se veseli ples odvije.
Črički violine zaigrajo,
hroščki z bobni ropotajo,
priletijo drobne še mušice,
zaplešejo oblaki in meglice.
