Majda Artač Sturman
Iz zbirke (O)graditi srečo, Mladika, 2017
Svečeniki okamenelih besed
Daj mi vode,
da se nasitim,
nalij mi kruha,
da se napojim.
Z oglatimi besedami,
kot jih govore
svečeniki
žuljavih rok.
Ne slišim jih govoriti:
v mojo hišo
vtiskajo besede
zidarskih žlic.
Dan na dan
govorijo vodi,
ki jo božajo
v malto, beton.
Kraški svečeniki
okamenelih besed,
ki so včasih,
v nekem drugem ritmu,
valovile
tam daleč ob Vrbasu –
daleč od te kraške
vode in kruha.
