Med čarobnim koncertom zaprem oči in jih zagledam.
Kopajo se v gosti sivi snovi.
Angeli.
Do pasu brodijo po blatu,
svetla telesca plešejo v krogih z elegantnimi gibi.
Imajo sijoča lica in šegave, srečne oči,
saj so na počitnicah!
Spuščeni iz neba na dno, kjer so si priredili zabavo.
In se smejali našim hrepenečim očem, ki gledajo gor.
(Manca Košir: Iz neba do dna, nove srčnice)
Drage bralke, dragi bralci, katera poezija je vas pritegnila v zadnjih dneh? Bi jo priporočali bralkam in bralcem Ventilatorja besed? Lahko nam pišete na: [email protected]
Veliko poetičnih utrinkov…
