Igor Ozim
Žalujem za violinistom.
Čeprav ne več mlad,
je Ozim odšel iznenada,
kot da strune niso nikoli zvenele.
Saj so se nekateri spomnili nanj,
celo radijsko oddajo,
v kateri je spregovoril o sebi,
so ponovili,
toda vseeno je bilo
premalo hvalilnih besed.
Ni samo podarjal lepote
in z lokom klical čudežev,
tudi razdajal se je
in kazal pot novim poustvarjalcem.
Tako storite in ne drugače,
naj zveni,
kot da prihaja iz vaših ušes,
jim je svetoval.
No, tako je že bolje,
je pripomnil.
Žalovanje zveni,
pozaba je utišana.
Smrt se hoče spraviti na zvoke.
Ne sme ubijati,
glasba je močnejša.
