Drage bralke, dragi bralci, kaj vam pomeni poezija? Jo berete? Ji prisluhnete? Lahko nam pišete na: [email protected]
Za današnji dan pa pesem izpod peresa Miljane Cunte: Na vratih
Kako so molčale
kale in pelargonije,
ko so dvignili tvoje telo.
Hotel sem vdihniti
tihi vonj,
ki je vdiral od zunaj
v ostanke noči,
a nekaj je zadrževalo mojo sapo.
Zato: komaj čakam spomin
na jutro, za katero še dan prej
ni bilo mogoče reči,
da bo zadnje. Le ta:
Nenadoma smo se znašli
na vratih,
v na hitro navlečenih jopah,
nerodno prestopajoč se sem in tja.
Kot otroci,
ki se iz negotovosti odločijo ubogati,
smo sledili protokolu,
prežvekovali besede, se zatikali v gestah.
Na vhodu, ki se je kdove kdaj
in povsem neopazno
prelevil v izhod, smo obtičali,
nevajeni prepihov,
krhki in zmedeni, ob nenavadnem navodilu,
naj sprostimo prehod.
(Miljana Cunta: Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo, Slovenska matica, 2023)
