Na igrišče sredi mesta
pride glasna druščina.
Tine, Petra, Miša, Svit
čisto blizu so doma.
Petra odprla je pekarno,
Svit je stavbni strokovnjak,
gor in dol po svoji progi
Tine vozi tovornjak.
Tovornjak prevaža kamne,
tuji tovor je odveč,
peka tort se je zapletla,
grad je bil, zdaj ni ga več.
Vik in krik, prepir, zamera –
kar naenkrat nič ni prav!
Zdaj še sonce se je skrilo,
izza oblakov zre z višav.
(Miljana Cunta: Snežinkanje, Založba Pivec, 2025)
Med urejanjem knjig v družinski knjižnici mi je prišla v roke slikanica z zanimivim naslovom Snežinkanje, ki jo je spisala uveljavljena ustvarjalka Miljana Cunta. Za izvirne ilustracije je poskrbela Lili Saje Wang, ki jo slovenski literarni-likovni trg tudi dobro pozna.
Prikupna slikanica, ki že na pogled očara otroški in odrasli svet.
Čeprav nas razveseljuje pomlad, se je lepo vživeti tudi v zimski čas, ki ga imajo še posebej radi otroci. Kaj vse lahko počnemo na snegu! Česa vse se ne domislijo otroci! Koliko iger lahko ustvarijo! Domislijo si lahko pravzaprav povsem nove igre.
Tudi odrasli, če se znajo vživeti v najnežnejši svet.
Miljana Cunta je stkala pesniško pripoved, ki nas popelje na igrišče sredi mesta. Otroci so se zamaknili vsak v svojo igro, a ne občutijo posebnega veselja. Le zakaj se vse podira? Ruši? No, vse gre narobe… Nekaj ni v redu. Prava zmešnjava je.
Torta, tovornjak, trdnjava,
fantu v glavi se vrti,
premišljuje, načrtuje,
rad bi, da vse vživi!
Tako premišljuje fantek Miša… Prisluhne svojemu srcu.
Ko začuti v svoji dlani snežinko, ga navdahne ideja za novo igro, ki ne prevzame le njega, temveč tudi ostale prijatelje. Običajen dan postane pravi praznik.
Snežinkanje je poklon domišljiji, ki prevzame tako otroke, kot odrasle.
Potopite se v ta skrivnostni svet, drage bralke, dragi bralci.
