Mestni vrvež teti presede,
za volan takoj udobno sede.
Gorska stena jo privlači,
v nahrbtnik kramo stlači.
Vozi kripo v kamnite gore,
hitro šviga skozi predore.
Mahne jo na vzpetine,
obrede vse gorske planine.
Ko v mestu je žgoča peč,
sveže gore so dobra reč.
Napoji se gorskega zraka,
ko na vrh smelo koraka.
Vsaka skala ji je domača,
polna elana domov se vrača.
