Mami ujčka malo Anko,
v naročju nosi zaspanko.
Cuza prstek otročič,
spanec je velik hudič.
Kaže s prstom na police,
čivka kot na veji ptice.
Milo risanko moleduje,
ko načrt pogumno snuje,
plaz zakajev stalno kuje.
Mala bi se samo igrala,
z medvedkom ne bi spala.
Uspavanka slabo deluje,
mamin glas slušno potuje.
Otročiček glasno sitnari,
deklič spanca ne prevari.
Pravljica je zdravilo,
sanjavo povabilo.
Slikanica je obliž,
ko z otrokom je križ.
Spanec je deroč potok,
vedno ima časovni rok.
Mali Anji gre na jok,
zehanje ne gre od rok,
čaka jo v spanje skok.
Posteljica jo k sebi vabi,
med mehkobo jo povabi.
Zapre očke mala Anka,
ujame jo nočna zanka,
lepe sanje niso uganka.
