Mira Sušić: Polževa pot
Zavito hišico na grbi nosim,
da za spanje ne potrosim,
ko se spravim na dolgo pot
brez premisleka, pomot in zmot.
Žal, počasi lezem spet,
saj premaknem se samo za pet.
Prišel bom prej ali slej do cilja,
ker za mano je že ena milja.
Trmoglavo rinem dalje,
da prebrodim v hosti razdalje.
Včasih sem ves zadihan,
in presneto spihan,
da utrujeno sopiham.
Nimam tako urnih nog,
da bi letal hitro naokrog.
Konec koncev se ne mudi,
ker za petami mi ne gori.
Ko bo leto naokrog,
bom obredel v gozdu cel krog.
Vir fotografije: Photo by invisiblepower from Pexels
