Rogovi na glavi so mi v ponos,
za okusno travo na jasi imam nos.
Ližem lubje na deblu dreves,
ko sneženo bel je ves les.
Pred volkom in lisico sem hitrih nog,
ko se zapodim v gozdni log.
Mah mi je v veliko veselje,
ko strupen mraz pošteno melje.
Nimam brloga in ne dupline,
ker občudujem neba miline.
Vsako potko v gozdu poznam,
ker varen kotiček v hosti mi je znan.
Bedim na tropom kot pes čuvaj,
da ne srne pohrusta kosmati zmaj.
