Na mojih kolenih sediš.
Pravi možakar se mi zdiš,
ko prepričano izjaviš,
da boš smelo korakal v svet,
ko me boš prerasel za ped.
Ko brcaš žogo
in pišeš nalogo,
te rešim zagate,
ker pazim nate.
In ko boš stopal po poti
življenju naproti,
bedel bom nad tabo sproti,
čeprav bom šibal v službo na poti,
ker te bom nosil v srcu po poti.
In ko boš zrasel,
očeta prerasel,
v mislih bom s tabo,
ko stopal bom s palico za tabo.
