Sonček se ponosno bohoti,
zlate žarke ima v bogati doti.
Topli žarki so že na poti,
ko spomlad gre hosti naproti.
Sončni žarek bel sneg zaloti,
siva plundra kopni v zaroti.
Medved leno zleze iz brloga,
lakota je huda nadloga.
Prazen želodec glasno kruli,
skrb mrcino presneto žuli.
Kosmatin po hosti lomasti,
kmalu bo začel med krasti.
Gozdne sadeže medved stakne,
ko nos in šapo v grm vtakne.
Z dobrotami si da opravka,
da želodec ne obupano javka.
Kosmatin najde dobro hrano,
ker na dlani mu je vse dano.
Narava ni z njim skopa,
ko v reki se medved kopa.
