Pred šolo je živžav,
nekdo nosi se kot pav.
Nahrbtnik ima na rami,
ne hodi povsod v pižami.
Kot bi trenil, je na netu,
na virtualnem poletu.
Potegne se globoko vase,
na fejsu se fino pase,
pozna dobro spletne trase.
Ni mu mar za šolsko družbo,
ko stopi v spletno službo.
Video igrice igra na polno,
kot bi pletel pulover z volno.
Mobitel je hud magnet,
na vrsti je drzen klepet.
Ni več v prozorni koži,
fotko skrbno nanj naloži.
Ni mu mar za šolski odmor,
prst premika dol in gor,
za posnetke je čisto nor.
Za naloge čuti odpor,
brzi v spletni predor,
mobitel ima za smeli upor.
Zmaja v igri spretno premaga,
ne zanima ga šolska zgaga.
Lulat ga ne sploh tišči,
ko na mobilniku fant tiči.
Hud bojevnik je tak,
da na omrežju je prvak.
Po dvorišču se ne podi,
na netu se mu lepo godi.
Ko s spletom je ves zadet,
jadra daleč v širni svet,
hitrih naglih drznih pet,
kjer je glavni njegov portret.
Ima se za hrabrega junaka,
mali, vrli in mozoljast Jaka.
