Sončni žarki lesketajo,
prekoračijo oblačno ograjo.
Zapodijo se po morju,
galeb lebdi proti obzorju.
Belo jadro se napihne,
ko burja močno pihne.
Barka reže brkato morje,
morsko traso marljivo orje.
Burja pride brez vabila,
ni ji všeč zima mila.
Vali se po strmem griču,
frizira perje ptiču.
Trga listje z dreves,
ko zapiha smelo vmes.
Na vogalu se potuhne,
leden mraz povsod bruhne.
Žvižga glasno melodijo,
ravnotežje pešci lovijo.
Buta v polkna v črni noči,
ko na Kras tudi skoči.
Boža bore z mrzlo roko,
vabi jih na hladno poroko.
Maček mijavka pred vrati,
z burjo se ne rad brati.
Na peči se mače greje,
dete smukne med odeje,
ko tema zunaj domuje.
Velik praznik burja praznuje,
ko pozimi pri nas kraljuje.
