Medved spravi se v brlog,
ne kolovrati daleč okrog.
Ko ga matra hudi spanec,
ga ne mika gozdni klanec.
Zimska idila mu je tuja,
snežni metež redno zamuja.
Strupen mraz ga ne pritegne,
ko se v brlogu leno stegne.
Sploh na misel mu ne pride,
da z brloga pozimi odide.
