Drage bralke, dragi bralci še nekaj misli za današnji dan:
Ne, ne vstopim. Kajti če vstopim, ni nikogar.
Nič se reče o tem, o onem, o skoraj vsem se to reče. Samo o niču se ne reče.
Želim si zaradi tistega, kar sem želel, in tistega, kar sem želel, si ne bi še enkrat zaželel.
Kadar verjamem, da je kamen in oblak oblak, sem v stanju nekakšne nazavednosti.
Da obstaja milijon zvezd. In milijone zvezd je dvoje oči, ki jih gledata.
Govorim in mislim, da ne bi smel govoriti; tako govorim.
(Antonio Porchia: Glasovi, prevedel: ALeš Berger, Založba Litera, 2013)
