Po moji poti samote
dehteč oblak
nežnega valovanja misli.
Moja drevesa,
zvok ptičjega petja, košček radosti,
leto za letom iste sledi.
Dlani sem sklenila
okrog mojega debla na moji poti.
Za trenutek se je nekaj zbudilo,
oči so našle nove bilke,
novo življenje ob nežnem valovanju,
izgubila sem zven tvojih besed …
Zapisala: Maja Drolec
