Mitja Ficko
BABICA MOJE IKEBANE JE IKONA
20.6.–27. 7. 2023
Galerija Kresija, Stritarjeva ulica 6, Ljubljana
_____________________________________________________________________________________________
Odprtje razstave: torek, 20. 6. 2023, ob 19. uri
Javno vodstvo po razstavi z avtorjem: četrtek, 6. 7. 2023, ob 17. uri
MOJA IKEBANA
Moje ikebane že dolgo ne zalivam. Ona zaliva mene.
Moja ikebana ima več bratov in več sester.
Moja ikebana mi pravi, če že ne ješ počasi, (me) vsaj glej in poslušaj počasi.
Babica moje ikebane je ikona.
Moja ikebana vse zavrže in lahko vse uporabi.
Moja ikebana raste premo sorazmerno z mojimi koraki.
Moja ikebana si ničesar ne izmisli in nič ni v njeni lasti.
Moja ikebana noče, da je preveč pospravljena. Prav tako noče biti razmetana. Preveč pospravljena ali razmetana ni dobra ikebana.
Moja ikebana je utelešeno bivanje.
Moja ikebana nima listov in ne cvetov. Ima pa plodove, ki ne nehajo zoreti. Ne utegnem jih vseh pojesti.
Moja ikebana je vedno z menoj, kamor koli grem. Je moje ogledalo, čeprav ni Jaz.
Moja ikebana ne rabi svetlobe, ker je sama svetloba.
Mojo ikebano sem dobil od Janeza, obrezal jo je Gustav, zalila jo je Metka.
Mojo ikebano se gleda brez napora in brez pojasnil. Nič razumeti ni tako hudo kot nič občutiti.
Če mi ikebana reče »Skoči na glavo!«, skočim na glavo.
Moja ikebana je obliž na rano.
Moji ikebani strani neba niso pomembne, ker če hodi na zahod, ve, da gre proti vzhodu. Zato je moja ikebana mirovanje v gibanju.
Moja ikebana je brez napora napeti lok.
Moja ikebana je rada brezdanja, da se vanjo potopim.
Moja ikebana mi pravi: »Bodi svetloba.« Jaz pa zaprem oči in ji rečem: »Ponovi, prosim.«
Maj 2023
Mitja Ficko
//
/…/ »Kolažno načelo« Fickovega slikarstva se je premestilo v strukturo slike – v plastenje, prekrivanje in sopostavljanje – kjer je sestavljanje podobe izpeljano skozi rekonstrukcijo njenega prostorsko-kompozicijskega ustroja. Te podobotvorne strategije so tudi odziv na učinke digitalizacije in njene interaktivne, intertekstualne in hipertekstualne forme in vsebine. Večpredstavnost in navigiranje med okni v predstavne prostore ponuja novo obliko hibridnosti, ki temelji na prostorskem in stohastičnem povezovanju. Raznovrstne možnosti urejevanja, modificiranja, preverjanja in sestavljanja podob omogoča tudi grafična tablica, ki jo Ficko uporablja za skicirko. Njene sledi so recimo vidne v fragmentarnih likovnih posegih z aplikacijo točkovnih in črtnih grafičnih rastrov, ki sodijo v nabor razpoložljivih vzorčnih modelov orodja, pa tudi v kompozicijah pravokotnikov, »oken/okvirjev/ekranov«, ki dajejo vtis zlaganja podob v podobi. /…/ Fickove slike se vzpostavljajo kot imaginarni kraji, ki pripadajo umu, v katerem je predstavna sfera povsem fluidna in transfer med resničnostjo in domišljijo nemoteno poteka. Pogosto nam ti kraji vračajo pogled – dobesedno z očmi, ki gledajo iz slike, istočasno pa so vstopne točke vanjo. Gre za oči likov, še bolj pa za mnoštvo breztelesnih oči, posutih po platnu, ki spomnijo na Argusa Panoptes in ustvarijo nekakšno vsevidno sliko, s katero gledalkin pogled nikoli ne more sovpasti v celoti.
Odlomka iz teksta Nadje Gnamuš: Podoba in njena imaginacija – Zapis o slikarstvu Mitje Ficka. Objavljena v katalogu »Z neba v nebo« ob istoimenski razstavi v Mestni galeriji Ljubljana (november 2022–februar 2023).
————————————————————————————————————————————–
Mitja Ficko (1973, Murska Sobota) je leta 1999 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (ALUO). Leta 2002 je na isti akademiji zaključil magistrski študij slikarstva pri prof. Metki Krašovec. Za slikarski ciklus Kamni je leta 2003 prejel nagrado zlata ptica. Sodelovanje z ALUO je nadaljeval leta 2018, ko je pridobil naziv docenta in začel poučevati na akademiji, leta 2023 je zasedel mesto rednega profesorja. Od leta 1997 se predstavlja na samostojnih in selekcioniranih razstavah tako v slovenskem kot tudi tujem kulturnem prostoru. Živi in ustvarja med Ljubljano in Leipzigom.
Razstava z naslovom ???????????????????????? ???????????????? ???????????????????????????? ???????? ???????????????????? predstavlja nova slikarska dela Mitje Ficka. Avtor raziskuje meje in sobivanje različnih svetov, ravni bivanja in različnih pristopov – načinov slikanja. Pomemben del tega je dialektika med nastajanjem – materializacijo in izginjanjem – dematerializacijo predmeta ali prizora in ne toliko njegova končna statična uprizoritev. Slika je zanj proces, sobivanje in preplet abstraktnega in figurativnega. Ficko tudi v novi slikarski produkciji nadaljuje s kolažnim sestavljanjem motivov, likov in znakov v brezčasne in brezprostorne podobe, ki jih konstruirajo ploskve grafičnih rastrov. Avtorjeva kontinuiteta slikarske prakse pa se nakazuje tudi v obravnavi motivov gobic in ptic, toda tokrat v še bolj reducirani barvni in pripovedni paleti.
