SNG Opera in balet, Ljubljana
CARMINA BURANA
Carmina Burana je bila pred skoraj desetletjem uspešnica, a so jo tudi zelo kmalu umaknili z repertoarja, zato so se v SNG-ju Opera in balet Ljubljana zdaj odločili, da jo nadgrajeno vrnejo na oder.
V ljubljanski Operi so uprizorili razširjeno scensko kantato Carmina Burana +,
režiser in scenograf Manfred Schweigkofler,
koreograf Lukas Zuschlag.
Skladatelju Carlu Orffu je Carmina Burana, s katero je izoblikoval svoj izrazito osebni slog, prinesla takojšnjo slavo. Tokratna produkcija v ljubljanski operi je razširjena z vložki iz drugih dveh Orffovih scenskih kantat – Katulovih pesmi in Afroditinega zmagoslavja; nova je približno tretjina predstave.
Tokrat celovečerna scenska kantata – tako koreografsko kot z novimi projekcijami razširjena Carmina Burana – po besedah umetniškega direktorja opere Marka Hribernika
ponuja celostno doživetje in tudi vpogled v celoten Orffov glasbeno-scenski opus. Novo pri tokratni Carmini Burani je po njegovih besedah med drugim dodan vidik rituala in čutnosti.
Uvod: Fortuna Imperatrix Mundi (Usoda, vladarica sveta): Delo se začne in konča z mogočnim zborom O Fortuna, ki opeva neizprosno in spremenljivo naravo usode. Kolo usode se neprestano vrti, vzpenja srečneže na vrh in jih pahne v nesrečo.
- del: Primo vere (Pomlad): Pesmi opisujejo prebujanje narave po dolgi zimi in veselje ob prihodu pomladi.
- del: In Taberna (V krčmi): Ta del je posvečen hedonizmu – slavi opojnost alkohola, igranje na srečo, požrešnost in lahkomiselno življenje klatežev.
- del: Cour d’amours (Ljubezenski dvori): Govori o moči ljubezni, hrepenenju, lepoti
Manfred Schweigkofler, ki se podpisuje tudi pod scenografijo, je prepričan, da tokratna Carmina Burana+ prinaša čarobne in močne podobe tako prek glasbe kot tudi prek petja in igre. Tudi gledalci smo neizmerno uživali ob spremljanju tega veličastnega spektakla.
Orff (1895–1982) spada med najbolj prepoznavne glasbene osebnosti 20. stoletja, Carmina Burana pa je bila prvič izvedena leta 1937 v Frankfurtu. Carmina Burana [kármina burána] (latinsko za Pesmi Beuerna, kar je krajše za Benediktbeuern) je zbirka 254 srednjeveško latinskih, redko srednjevisokonemških, starofrancoskih in provansalskih posvetnih pesmi in dramskih besedil, nastalih po letu 1220 in pred letom 1250. Besedila so našli kot rokopisni kodeks leta 1803 v Benediktinskem samostanu Benediktbeuern na južnem Bavarskem. Nekatere pesmi so opremljene z nevmami (znamenja srednjeveške notne pisave), vse pa so bile namenjene petju, nekatere celo plesu. Del besedil je izgubljen. Ohranjena so po temah: moralično–satirična, ljubezenska (teh je največ) in pivska oziroma kockarska (Vsemogočna Fortuna). V zadnem delu kodeksa so nabožne igre. Prvič so kodeks objavili leta 1847.
Koreografija je delo Lukasa Zuschlaga, ki je zasnoval mešanico klasičnega baleta in sodobnega plesa. V predstavi plešejo Georgeta Capraroiu/Urša Vidmar, Christian Guerematchi k. g., Benjamin Bozzini/Jarne Horvat Juntes k. g., Jakob Kavšek k. g., Teja Sever, Klara Strmčnik, Manca Strmčnik, Ana Lina Telić k. g., Maja Železnikar k. g. in Anja Titan k. g.
Eno od glavnih vlog v Carmini Burani+ ima poleg solistov tudi 60-članski zbor Opera in balet Ljubljana pod vodstvom Željke Ulčnik Remic, ki je pohvalila izjemno delo pevcev: tokrat so morali petje nadgraditi tudi z gibom na odru ter se spopasti z besedili, ki so med drugim v latinščini, starogrščini in nemščini. Predstava ima slovenske in angleške nadnapise.
Kot solisti nastopajo Nina Dominko/Štefica Grasselli, Ivan Andres Arnšek/Rok Bavčar, Franko Klisović k. g./Dejan Maksimiljan Vrbančič in Robert Brezovar/Marko Ferjančič.
Na odru ljubljanske Opere je tokrat prvič v vlogi Slehernika, ki pooseblja, zrcali in prestaja različne življenjske izkušnje, nastopila gledališka igralka Jožica Avbelj, ki je na novinarski konferenci povedala, da je navdušena nad svojo prvo vlogo v Operi in zelo očarana nad sami ustvarjalnim procesom.
Obiskovalci Opere in gledalci smo bili nad predstavo zelo navdušeni.
