(TOTALNO) KATASTROFALNA VEČERJA (komedija)
Režija: Aleš Valič
Prevajalec: Darko Čuden
Izbor glasbe: Aleš Valič
Asistent režiserja: Matic Valič
Scenografka: Maruša Mali
Kostumografka: Mateja Čibej
Igrajo:
Žare Sršen: Janez Usenik
Amanda Sršen: Maja Eržen
Robert N. Klinc: Tomaž Cvar
Suzi: Neja Frbežar
Suzana: Tina Drobež
Zmago: Marko Skok Mezopotamsky
Drugi sodelavci:
Vodja predstave, rekviziterka in šepetalka: Zdenka Muha | Lučni in scenski tehnik: Gregor Törner | Tonski in scenski tehnik: Matija Kastelic | Oblikovanje maske in frizur: Incognito design | Garderober: Marko Skok
O predstavi:
(Totalno) katastrofalna večerja je vrhunska komedija po besedilu Marca Camolettija v priredbi avstrijskega igralca in kabaretista Michaela Niavaranija, ki je izvirnik osvežil in dramaturško izostril.
Zgodba nas gledalce popelje v odročno hišo, kjer Štefan namerava preživeti vikend z ljubico Suzano, medtem ko naj bi njegova žena Amanda odpotovala. Da bi imel popoln alibi, povabi prijatelja Roberta in naroči kuharico. Načrt se seveda kmalu podre: Amanda, ki se je nameravala dobiti z Robertom, s katerim vara moža Štefana, ostane doma, ljubica, – ki ni ljubica, ampak kuharica, – pride prezgodaj, in zamenja vloge vseh v hiši, ljubica pa zamudi, na koncu razkrije resnico, trezno glavo obdrži kuharica, po katero pride mož Žare, ki se ne pusti zmesti. Nesporazumi, laži in menjavanje identitet se stopnjujejo – dogajanje, polno presenetljivih preobratov, pa v publiki povzroča gromek smeh in vrhunsko zabavo.
Komedija, na trenutke kar precej kaotična, govori o varanju, lažeh, zapletih v partnerskih odnosih – iz katerih se spretno izvijajo –, občinstvo predvsem nasmeji. Ob gledanju se gledalci lahko zazremo vase, saj se v življenju mnogokrat zatekamo k hipnim zadovoljstvom namesto, da bi gradili trajno srečo. To je igra o ljudeh našega časa. Na večerji igralci skozi smeh predstavijo mačističen odnos do nežnejšega spola, pomanjkanje nežnosti.
»V hlevu sta bili vedno dve, razumeš, dve kravi. Dve kravi, v svinjaku pa zmeraj samo ena, ena svinja in zato … Boš šel ti v svinjak.«
Gledalci smo bili nad predstavo zelo navdušeni. Z aplavzom smo pospremili tudi uvodne besede o delovanju gledališča, saj Šentjakobsko gledališče že več kot 105 let ni le prostor uprizoritev, temveč prostor ustvarjalcev, sodelavcev in občinstva, ki skupaj soustvarjajo njegovo zgodbo.
Gledališče skuša sprejemati vse izzive, saj se spreminja, občinstvo se razvija, pričakovanja rastejo. Ustvarjalci spoštujejo zgodovino, a hkrati pogumno stopajo naprej.
Srečno, Šentjakobsko!
Predstavo sem si ogledala Maja Drolec.
