Mojca Divjak Gulin je definitivno oseba, brez katere mojega življenja ne bi bilo. Je moja mami. Rojstni dan, na katerega z atijem in bratom Martinom včasih pozabimo, ima 17. julija. Stara je eno leto manj kot Brad Pitt, torej 46 let.
Po rasti je srednje velika, mislim, da meri 165 cm. Ima ovalen obraz, na katerem je že vidno nekaj gubic. Nikoli jih ni prekrivala s pudrom in tudi drugače ne uporablja ličil, razen malce šminke zjutraj v avtu. Njeni lasje so večino časa rjave ali rdeče barve, odvisno, kako jo pobarvajo pri frizerju. So valoviti in segajo do ramen. Oči ima rjavozelene, nos in ustnice pa povprečne oblike in velikosti.
Njena vsakodnevna garderoba je precej dolgočasna, saj ima po več enakih kosov. Ima recimo vsaj pet belih majic, ki imajo rokave, segajoče do komolcev. V službi ima oblečene razne srajce, v beli ali pa vijolični barvi. Zraven nosi sive blazerje, hlače ali pa krila. Vsakič, ko gre resno nakupovat, si kupi siv kostim in belo srajco.
Rada nosi lepe in kvalitetne čevlje, največkrat znamke Geox. Ima nekaj parov, ki so všeč celo meni, sploh pa me glede oblačil večkrat vpraša za nasvet.
Njena najljubša hrana so češpljevi cmoki, ki jih posuje s cimetom in sladkorjem.
Živi v Parižljah, na naslovu 9 c. Osnovno šolo je obiskovala v Šempetru, hodila je na 1. gimnazijo v Celju in doštudirala na kemijski fakulteti. V prostem času gre najraje na hrib Vimperk ali pa na obisk k svoji sestri Nuši.
Na nek način, vsaj kar zadeva službo, je perfekcionist. Od svojega očeta je prevzela rek: »Nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše.« Je deloholik, saj zelo veliko časa preživi v pisarni ali pa na terenu in se domov vrača precej pozno.
Ni ena tistih žensk, ki kar naprej govorijo. Je komunikativna, vendar ne klepetava. Zdi se mi, da se najbolje počuti v družbi družine, torej mene, Martina in atija, v družbi sestrine družine in kakšnih boljših prijateljev. Takrat je najbolj sproščena, se veliko smeji in ni tečna.
Njen glas je v najhujši možni obliki takrat, ko koga zelo na glas kliče ali pa hoče nekomu nekaj povedati iz zgornjega nadstropja v klet.
Ni velika ljubiteljica živali, saj se mačk moji, psa pa tudi ne bi rada imela.
Na živce mi gre, ko je preveč kontroverzna in takrat, ko uporablja argument moči.
Drugače pa jo imam vseeno rada, tudi če ni najbolj popustljiva, nima smisla za kupovanje daril in ni ravno moja najboljša prijateljica.
Skoraj vedno ima na koncu koncev le prav. Rada jo imam takšno, kot je. Sploh takrat, ko v njej spodbudim občutek krivde, da je preveč v službi, in me pelje po nakupih.
Jana GULIN, 9. b
OŠ POLZELA
Mentorica: Marija Kronovšek
