Jasa
Včasih se sprehajava,
takrat sva si blizu,
tudi če molčiva,
sliši se samo dihanje
vsega okoli,
sliši se,
kako notranji rob hlačnice
drsa ob drugega,
kako se podplat
polašča zemlje
in se zrak muza
okrog ušes.
Sliši se vzdih gore,
ki se sklanja nad naju,
regratov cvet,
ki se dotika poti
in kljun ptice,
ki lušči lubje.
Cepetanje rogača
se sliši iz trave.
Kakor ljudje v gledališču
zrejo krošnje na jaso,
midva pa le v tišini,
oba v istih sanjah,
stopava
v strahoten vrtinec prahu,
ki se bo širil
v bibličnem viharju.
Mojca Andrej (1973) profesorica slovenščine, pesnica, performerka. Piše za odrasle in za otroke.
Izdala je tri pesniške zbirke: Nikoli ne reci, da ni skrivnosti (Mariborska literarna družba, 2000), Dež v gugalnici (Mariborska literarna družba, Klub KU-KU in Kulturni klub Nomadi, 2015) in Ostanek umrle zvezde (Maribor: Litera, 2020).
Za otroke je napisala zbirko pesmi Rastem do tebe in ilustrirano pripoved Agica, mala čarovnica; obe sta doživeli večkratno uprizoritev in uglasbitev. Pesmi za otroke objavlja tudi v reviji Galeb (Trst) in v Mladi Sodobnosti.
Leta 2022 je pri založbi Litera izšel njen romaneskni prvenec Kavč učiteljice Veronike.
Izdala je tudi dve knjigi svojih pesmi v prevodu (različni prevajalci), in sicer v angleškem jeziku Transitions (2024) in v hrvaškem jeziku Mijene (2025).
Junija 2024 je postala članica Društva slovenskih pisateljev.
Svojo poezijo predstavlja na festivalih doma in v tujini. Nekatere njene pesmi so prevedene v različne jezike in objavljene v domačih in tujih revijah in zbornikih.
Živi in dela v Mariboru in v Rušah.
V osnovni šoli, kjer trenutno uči, z učenci ustvarja šolsko literarno glasilo SamoRASTniki, ki je bilo že večkrat nagrajeno (JSKD RS).
Povezav na spletno stran: https://www.mojcaandrej.com/
