Te roke z grčastimi prsti
in polne starčevskih peg,
tresoče in z negotovim prijemom
so bile nekoč ročice
z drobnimi prstki,
ki so segale po vsem,
kar je bilo v njihovi bližini,
ki so jih poljubljale mehke ustnice
in jim dajale ljubkovalna imena,
ki so zašle v majhna usteca
in bile nadomestek dude,
ki se je skrila nekje v posteljici.
Tiste roke me spremljajo že leta
in ustvarjajo nekaj približno takega,
kot so izsanjale misli pred tem.
Te roke so vedno božale za milino,
za tolažbo, za bližino
in bodo božale do zadnjega dne.
In potem bodo še nekaj časa živele
v spominu tistih, ki so se jih dotikale
tolikokrat z dobrimi nameni.
