Letošnja pomlad je na naše televizijske zaslone in v besedišče prinesla neke nove besede. Pandemija, izolacija, karantena, socialna distanca … in slogane, kot so #OstaniDoma ter #BodiOdgovoren. V hipu se je vse spremenilo. Vse se je obrnilo na glavo. Ves svet se je ustavil.
Nenadoma prazne ulice, trgi, križišča … prazno in gluho otroško igrišče pod mojim oknom, ki je pred tem odmevalo zaradi otroškega smeha … nihče ob oknu … vrste pred trgovinami … maske na obrazih … rokavice na rokah … vse novo in sila nenavadno!
Tako kot vsi, sem se tudi jaz morala odpovedati večini aktivnosti, v katerih uživam: pevskim vajam z zborom, telovadbi, druženju s prijatelji ob kavi, potovanjem.
Ker je poleg zdravja bilo treba ohraniti tudi zdrav razum, se sprehodom nisem odpovedala. V poznih večernih urah sva se, ne glede na vreme, z možem sprehodila po praznih splitskih ulicah. Psi, ki so svoje lastnike peljali na sprehod, radovedni, prijateljski razpoloženi mestni mački in en osamljen jež, so bili naključni mimoidoči, ki sva jih srečala.
Mesto, v katerem živim praktično vse življenje, se je zdelo popolnoma neznano, kot bi ga ponovno spoznavala – mirno, tiho, celo pretiho!
Najbolj pa me je navdušil pogled na morje. Na horizontu ni bilo živahnih jadrnic, velikih križark, trajektov, ladij z visokimi dimniki, “cimunjerami”, samo valovanje in prelivanje barv od temno modre do svetlo zelene in nazaj do temno modre. Moj najljubši otok Brač in mestece Pučišća, v katerem že leta dopustujem z družino, tako rekoč na dosegu roke, a vendarle tako daleč.
Poleg sprehodov sem se družila virtualno – prek video klicev. Ampak tehnologija ne more nadomestiti pristnega stika v živo, zato sem izjemno vesela, da je tudi tega obdobja konec!
In, kako ste vi preživeli karantenske dni?
Nadežda Eterović iz Splita
