Pogovor in projekcija filma
O PRVEM SLOVENSKEM PESNIKU PAVLU KNOBLU: ZA PAVLA KNOBLA SKOVANO / KD CAJT, 2019, 56 min
Torek, 22. marec (19h)
Valentin Vodnik je bil skoraj prvi slovenski pesnik. Pred njim je pesnil tudi Pavel Knobl, ki je v literarni zgodovini zamolčan.
Vabimo na predstavitev pesnika, učitelja, skladatelja, cerkovnika in Vodnikovega sodobnika, Pavla Knobla. Pogovoru sledi projekcija filma o njegovem delu in življenju Za Pavla Knobla skovano (KD Cajt, 2019).
Pogovor pripravljata producenta in soustvarjalca filma, režiserka in scenaristka Dragana Čolić in direktor fotografije ter montažer Klemen Premrl. Sodeluje tudi jezikoslovec, slovenist z ljubljanske Filozofske fakultete, dr. Vojko Gorjanc.
Pavel Knobl (1765-1830) velja za bukovnika (nešolani pisec verzov), šaljivca, ustvarjalca lahkotnejših literarnih vsebin. Knobl je v resnici prvi slovenski pesnik, ki kot tak nikoli ni bil prepoznan. Zloglasno si je drznil pesniti o prdcih, praženem krompirju, skakanju čez plot, vsakršni krami in drugih nevzvišenih vsakdanjostih. Že leta 1801, pred Valentinom Vodnikom (Pesme za pokušino, 1806), je izdal svojo samostojno zbirko zabavnih ljudskih pesmi z naslovom Štiri pare kratkočasnih novih pesmi.
Nova krama
(uvodni verz)
Pejte vsi v mojo štacuno.
Jest jimam
Vsih sort frišno kramo čudno,
vse prodam:
nove bukve, nove nauke,
čudno prostost, teške davke,
tamni dan.
/…/
(Pavel Knobl)
“Knoblove pesmi so komentarji, priporočila in tudi svarila v različnih življenjskih situacijah. Pri temah ni bil izbirčen.”
(ddr. Igor Grdina)
“Kulturni krog, zbran okrog Žige Zoisa, si je prizadeval za kultiviranje prostora, Knobl pa je pisal o povsem drugačnih rečeh, predvsem pa je bila vsebina njegovih pesmi v nasprotju s takratno katoliško moralo. Zavedati se je treba, da je oral ledino, da je ustvarjal iz nič oziroma ob skoraj zanemarljivi slovenski posvetni pesniški tradiciji. Znal je nagovoriti preprostega človeka, težko rečemo, da bralca, bolj poslušalca, saj je bila v tistem času pismenost izjemno nizka.”
(dr. Vojko Gorjanc)
Dokumentarni film Za Pavla Knobla skovano (KD Cajt, 2019) predstavlja delo in življenje prvega slovenskega pesnika Pavla Knobla.
Splošni javnosti skorajda popolnoma spregledani pesnik, neuvrščen v šolski kanon in zamolčan bralstvu ostaja nekje na obrobju domače literarne zgodovine. Film, mdr. prikazan tudi na FSF – Festivalu slovenskega filma 2020 v Portorožu, odkriva Knoblovo pesniško ustvarjanje in njegov pomen ter ga približuje širši domači javnosti.
—-
KORAK DO KNJIGE:
V Najmanjši knjigarni v Šiški najdete nabor knjig, ki jih predstavljamo na domačiji. Knjige lahko nakupujete od torka do petka, od 10h do 18h.
Na dogodku boste lahko med njimi izbrali tudi knjigo Knoblova zbirka (2015, KS Orehek).
Dogodek bo potekal v živo na domačiji, pripravljamo v sodelovanju s Kulturnim društvom Cajt, Postojna.
Literarne prireditve na domačiji sofinancira MOL-Oddelek za kulturo in so del projekta bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo RS.
Mlade rime na domačiji150. JUBILEJNE MLADE RIME!Četrtek, 24. marec (20h)
Tri dni po svetovnem dnevu poezije prihajajo 150. Mlade rime! Toda številke niso pomembne, važno je, da Mlade rime še naprej odpirajo prostor za nove in neuveljavljene pesniške glasove.
Na Mladih rimah mladi in manj mladi pesniki in pesnice svoje pesmi predstavljajo občinstvu.Tokrat svojo poezijo berejo: Tine Bele, Hana Hvala, Renata Golja, Sara Lovrenčič, Nina Bohnec in Ana Svetel. Slednja predstavlja svojo novo pesniško knjigo Marmor. Morda se pridruži še kdo!
Pesniški večeri Mlade rime so namenjeni novim, neuveljavljenim pesniškim glasovom. Prepletajo različne generacije pesnikov in pesnic, v goste vabijo že uveljavljene pesnike in pesnice, predvsem pa ostajajo odprte za vse, ki želijo svoje pesmi na začetku svoje pesniške poti predstaviti občinstvu. Na večeru Mladih rim običajno nastopi 5 do 6 pesnikov ali pesnic.
K prijavi je vabljen vsakdo, ekipa Mladih rim uredniško ne izbira, a obstaja nekaj pravil: pesniki ali pesnice berejo nekje do 7 minut. Sovražni govor ni dovoljen.
Prijave za jubilejne 150. Mlade rime so možne prek FB strani Mlade rime ali na: kentaver@gmail.com.
Razstava v Galeriji domačije, drugo dopolnjeno odprtjeANKA KOČEVAR: OD BESED K PODOBAM / 5+ / 60 min
Sobota, 26. 3. ob (11h)
V sklopu 14. ljubljanskega festivala kulturno-umetnostne vzgoje Bobri vabimo na drugo, dopolnjeno odprtje razstave ilustratorke Anke Kočevar Od besed k podobam.
Po razstavi male in velike vodi avtorica sama. Predstavila nam bo delo ilustratorke in proces nastanka razstave!
Razstavo dopolnjujejo številne, zabavne interaktivne vsebine – zvočni posnetki, igrarije in drugi elementi, ki nagovarjajo mlada občinstva. Na dopolnjenem odprtju bomo skupaj prisluhnili zgodbam in s kovčkom zanimivih iger odpotovali v svet pripovedovanja in ilustracije.
Za vodeni ogled razstave prijave zbiramo na: [email protected]
Premiera gledališko-pripovedovalske predstaveRAZCUFANE ZGODBE / 6 +po zgodbah Petra Svetine
Sobota, 26. 3. ob (17h)
Zavod Divja misel ̶ Vodnikova domačija v koprodukciji s Slovenskim mladinskim gledališčem in v sodelovanju z avtorjem izvirnih zgodb Petrom Svetino ter ustvarjalci predstave vabi na Razcufane zgodbe.
Razcufane zgodbe, nastale iz izcufanih pravljic Petra Svetine (Kitajska karavana, O stolu, ki je postal prestol, Pravljica o treh ventilatorjih, Vran željá in Posodi mi brke) so doma v velikem mestu.
Ko bomo zaslišali glasbo, bomo vedeli, da v mesto, naravnost med nas, prihaja karavana. Ne vemo, od kod prihaja in kam gre. Vemo pa, da prav tako skrbno kot druge karavane tovorijo najdragocenejše blago – žafran, sol, čaj ali čokolado –, naša išče in tovori zgodbe. Na svoji poti najde zgodbe za vse priložnosti in potrebe – tako za dober začetek, zgodbo, ki te pogreje, zgodbo, ki te potolaži, razburljivo zgodbo, zgodbo, ki izpolnjuje želje, strašljivo zgodbo, zgodbo, ki išče in na koncu najde srečen in pravičen konec.
Štirje pripovedovalci – vsak s svojim značilnim pristopom k pripovedovanju – in trije živahni glasbeniki stikajo za zgodbami vsepovsod in v svoje pripovedi vpletajo zvoke, slike, predmete, občinstvo. Da se znajde v zgodbi, je njim in nam vendar na voljo ves svet! In ko se odpre kovček zgodb, si lahko le zaželimo, da ga ne bi nikoli več zaprli.
»Če stopim korak nazaj in se pogledam od daleč, sem pravzaprav en dolg niz raznoraznih zgodb. In koliko različnih! Takih, ki grejejo, razveseljujejo, navdušujejo. Tudi razžalostijo. In potolažijo. Me drugim pojasnjujejo. Vse pa me držijo skupaj, da sem cela. Med delom na tej predstavi smo z ekipo ugotovili, da smo vsi polni najrazličnejših zgodb. Resničnih, polresničnih, izmišljenih. In da so dobre zgodbe dragocene. Pa da so dragocene lahko tudi tiste, ki so malo razcufane. Tako kot druga živa bitja potrebujejo nekaj ljubezni, da lahko naprej rastejo, dišijo, zvenijo. Zgodbe se rade delijo. In rade imajo, da si zanje vzamemo čas.«
(Maruša Kink, režiserka)
Zgodbe tacajo okrog, dokler se ne usedejo v srce.
Tja pridejo, ko smo otroci, in ostanejo, ko nam posivijo lasje.
(iz gledališkega lista)
PREMIERA: sobota, 26. marec (17h), zgornja dvorana Slovenskega mladinskega gledališča (odprtje Bobrov, 14. ljubljanskega festivala kulturno-umetnostne vzgoje).
—
Razcufane zgodbe
po zgodbah Petra Svetine, uprizoritvena različica besedila nastala v sodelovanju z ustvarjalci predstave
Režija Maruša Kink
Igrajo in pripovedujejo Daša Doberšek, Blaž Šef, Stane Tomazin , Lina Akif k. g., Pantaloons (Luka Belič k. g., Aljaž Markežič k. g., David Nik Lipovac k. g.)
Dramaturgija Špela Frlic
Glasba Pantaloons
Scenografija in kostumografija Vasilija Fišer
Oblikovanje pokrival Alja Sušnik
Oblikovanje svetlobe Matjaž Brišar
Oblikovanje zvoka Marijan Sajovic
Lektorica Mateja Dermelj
Producentka in vodja predstave Jera Topolovec
Koprodukcija Slovensko mladinsko gledališče in Zavod Divja misel – Vodnikova domačija Šiška
Nedelce | Bobri na domačiji
ROKAVIČKA / 3+
Nedelja, 27. marec (11h)
Dedek sredi hude zime v gozdu izgubi rokavičko. Vanjo se pred mrazom skrijejo miška, žabica, zajček, lisica, volk, merjasec in medved. In kaj se zgodi potem? Nežna ukrajinska pravljica pripoveduje o tem, kako dobro je, če si med seboj pomagamo. Primerna je tudi za najmlajše, ki šele vstopajo v svet zgodb.
Ilustracije: Hana Stupica, pripoved: Katja Preša, glasba in vokal: Andrej Fon, animacija ilustracij: Andreja Goetz.
V sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Brezplačne vstopnice so bile v okviru festivala Bobri razdeljene preteklo soboto.
Morebitne preostale vstopnice bodo na domačiji na voljo še na dan dogodka, pol ure pred začetkom.
Rezervacije sprejemamo na: [email protected].
Nedelce so nedeljski dopoldnevi na Vodnikovi domačiji, ko lahko čas teče malo bolj počasi in ga preživljamo v družbi dobrih knjig. Najboljše zgodbe na najrazličnejše načine postavljamo na oder, se ob njih zabavamo in pogovarjamo.
Nedeljski otroški program sofinancira MOL-Oddelek za kulturo in je del projekta bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo RS.
Znanstveno kazalo
JE SODELOVANJE V NAŠI NARAVI?
Torek, 29. marec (19h)
V seriji dogodkov Znanstveno kazalo se ob izbranih znanstvenih izdajah potapljamo v naravoslovno znanstvene vsebine in prek njih odkrivamo, kaj vse se skriva okrog nas. Raziskovalke in raziskovalci premeljejo vse, od mikroorganizmov do črnih lukenj. Tokrat o sebičnosti in preseganju te s sodelovanjem!
Pogovor vodi Bronja Vencelj Merc, magistrska študentka molekularne in funkcionalne biologije (Znanstvena redakcija Radia Študent).
Je sebičnost zapisana v naših genih? Pripadniki psevdoznanstvenih ideologij, kot je bil socialni darvinizem, so evolucijski pojem »preživetja najmočnejših« pogosto uporabili za upravičevanje družbenih neenakosti pod nebrzdanim kapitalizmom. Toda kaj, če v naši naravi ni le golo koristoljubje – ampak tudi sodelovanje? Anarhistični mislec in naravoslovec Peter Kropotkin je v zbirki esejev z naslovom Vzajemna pomoč kot dejavnik evolucije (Mutual Aid: A Factor of Evolution, Dover Publications, 2006) predlagal revolucionarno idejo – da gonilo evolucije ni zgolj tekmovanje, temveč tudi kooperacija. Organizmi se za preživetje v negostoljubnem okolju zanašajo na vzajemno pomoč, nekakšno obliko solidarnosti med soborci v istih okoliščinah. Vzajemna pomoč letos praznuje 120 let od prve izdaje. Toda zamisli, podane v Kropotkinovi zbirki esejev, so daleč od zastarelih.V lani izdani knjigi Socialni instinkt: kako je sodelovanje oblikovalo svet (The Social Instinct: How Cooperation Shaped the World, Vintage Publishing, 2021) pisateljica Nichola Raihani predlaga, da odnose med živimi bitji v veliki meri usmerja kooperacija med njimi. Pri tem se sklicuje na številne primere z različnih koncev živalskega sveta – od ščinkavcev do gozdnih mravelj – v katerih so organizmi v vzajemno koristnem razmerju s pripadniki iste ali druge vrste. Avtorica s pomočjo živalskih modelov razišče različne vidike sodelovanja od vzreje potomcev do grajenja skupnosti ter svoja spoznanja prenese na tistega opičjaka, ki ga je kooperacija privedla med najbolj uspešne vrste na planetu – človeka.
Pogovor poteka v živo v dvorani domačije.
Posnetek dogodka bo na ogled na YT kanalu domačije in RŠ.
Serijo pripravljamo v sodelovanju z znanstveno redakcijo Radia Študent.
Literarne prireditve na domačiji sofinancira MOL-Oddelek za kulturo in so del projekta bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo RS.
Antiavtoritarni bralni krožek
O KNJIGI EKONOMIJA IN RAZREDNA STRUKTURA NEMŠKEGA FAŠIZMA
Sreda, 30. marec (19h)
Začenjamo novo serijo pogovorov z naslovom Antiavtoritarni bralni krožek!
Na prvem srečanju predstavljamo delo Ekonomija in razredna struktura nemškega fašizma Alfreda Sohn-Rethela (1979), ki ga je v prevodu Amalije Maček in s spremno besedo Leva Centriha izdala Založba Sophia (2012).
Bralni krožek pripravlja, vodi in k debati vabi Miha Zadnikar, znani kulturni in družbeni aktivist, alternativni teoretik, mislec, bralec in poslušalec.
Dandanes so zelo veliko v rabi sintagme, koncepti in pojmi kot so novi desni radikalizem, (post)fašizem, neonacizem, desni populizem, novi totalitarizem, skrajna desnica… V zapisanem in izgovorjenem se velikokrat uporabijo prehitro, a je njihova raba (žal) vse pogosteje tudi zelo upravičena. Kadar hočemo z dvema izrazoma objeti odpor tako do zgodovinske kot tudi do današnje pojavnosti vsega omenjenega — in še česa — po navadi rečemo, da smo protifašistični ali/in antiavtoritarni.
Koliko se lahko pri tem zanašamo na starejše analize vseh mogočih pretenj? Bi morali pri tem početju uporabljati nov jezik? Kaj je pravzaprav antifa in kakšna je vloga socialnega anarhizma v tem času? Kako se izognemo ponavljanju starih metod boja? Kaj se je zgodilo, da kljub pouku iz preteklosti nismo bili sposobni zaustaviti novih groženj? Pri tem se postavlja še in še vprašanj.
Na prvem srečanju bomo razpravljali o tem, kaj vse — oziroma kakšno pripravo — terja od nas kritično in produktivno motrenje, če nočemo, da to spodrsne v kliše in naposled ne izgubimo tal pod nogami v navzkrižnem ognju pretiranega obkladanja z »velikimi besedami« in krepkimi pojmi. Uvodoma predstavljamo nadvse primerno delo, izjemno študijo Ekonomija in razredna struktura nemškega fašizma, ki jo je marksistični ekonomist in filozof Alfred Sohn-Rethel spremljal iz prve roke.
Redna mesečna srečevanja na temo prav tako ponujajo celo knjižnico temeljne antiavtoritarne literature. V prihodnje se nam pridružijo še gostje, ki bodo po pogovoru podali svojih pet knjižnih enot. Razkrijemo jih na prvem dogodku 30. marca!
Literarne prireditve na domačiji sofinancira MOL-Oddelek za kulturo in so del projekta bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo RS.
Bobri na domačiji
VSAK KAJ ZNA / 5+ / 70 min
Pripovedovanje, družinsko vodstvo in delavnica z avtorico
Sobota, 2. april (11h)
Ob ilustracijah Anke Kočevar in pripovedi Katje Preša bomo spoznali zgodbo Vsak kaj zna
Darje Divjak Jurca, ki ga bo pospremilo družinsko vodstvo po razstavi z avtorico ter delavnica na kateri bodo otroci z ilustratorko ustvarjali vinjetne ilustracije živali v tehniki kolaža.
V sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Prijave na delavnico: [email protected]
Nedelce | Bobri na domačiji
PO SLEDEH VELIKANOV / 6+
Nedelja, 3. april (11h)Nekoč, pred davnimi časi, po izumrtju dinozavrov, so na Zemlji živele, korakale in plavale velikanske živali. Spoznali jih bomo čisto od blizu, saj bodo pred nami oživele na velikem platnu. V njihovo družbo nas bo popeljal majhen kužek, ki ga skupaj s temi starodavnimi bitji najdemo v knjigi Po sledeh velikanov.Devetnajst nenavadnih živali je natančno ilustrirala ilustratorka Maša P. Žmitek, ki se nam bo pridružila po pripovedovanju in otrokom pokazala, kako so nastajale ilustracije. Od preučevanja okostij v različnih svetovnih muzejih pa do končne podobe v knjigi.Pripoveduje: Katja Preša, animacija ilustracij: Andreja Goetz, ilustracije: Maša P. Žmitek.
Brezplačne vstopnice so bile razdeljene v okviru festivala Bobri. Morebitne preostale vstopnice bodo na domačiji na voljo še na dan dogodka, pol ure pred začetkom.
Rezervacije sprejemamo na: [email protected].
Nedelce so nedeljski dopoldnevi na Vodnikovi domačiji, ko lahko čas teče malo bolj počasi in ga preživljamo v družbi dobrih knjig. Najboljše zgodbe na najrazličnejše načine postavljamo na oder, se o njih pogovarjamo in zabavamo.
Nedeljski otroški program sofinancira MOL-Oddelek za kulturo in je del projekta bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo RS.
I z o b r a ž e v a n j e
!!! Prijave zbiramo le še do četrtka, 24. 3. 2022 na naslovu [email protected].
TEČAJ DRAMSKEGA PISANJA S KIM KOMLJANEC
5. april-31. maj, 8 terminov ob torkih, od 15.45 do 17.45
Zaradi izjemnega zanimanja ponovno razpisujemo tečaj dramskega pisanja. Število mest je omejeno, zato se prijavite čim prej.
Pisanje za oder ima lahko različne forme in seveda nešteto tem in vsebin. A vedno se beseda s papirja preseli v prostor, na oder. Ta izziv pa zahteva posebno znanje in spretnosti. Skozi osem srečanj se bomo soočili z različnimi elementi drame, kakor jih je definiral Aristotel, nato pa bomo Aristotelove ideje preizkusili skozi praktične vaje, jih preizpraševali, nadgrajevali, obračali na glavo ali postavljali na trdna tla. Okvirni načrt dela je sledeč:
1. KJE ZAČETI: katera ideja bo vzdržala v dramski formi, kako spodbuditi svojo domišljijo, kje se lotiti pisanja;
2. ZGODBA IN ZGRADBA: zgodba vs. fabula, zorni kot, kako pripovedovati brez pripovedovanja;
3. TEMA IN ZGRADBA: kje vse prebiva tema, kakšna zgradba najbolje služi izbrani temi;
4. DRAMSKE OSEBE: v čem so drugačne in v čem podobne resničnim osebam, kako ustvariti prepričljive like, kdaj vodi lik in kdaj zgodba, koliko oseb potrebuje posamezna zgodba;
5. DIALOG IN AKCIJA: v čem je dramski dialog drugačen od tistega v romanu ali pripovedki, akcija vs. aktivnost; podtekst ali kaj govorijo dramski liki, da ne bi povedali tega, kar v resnici čutijo;
6. KAKO NAJTI SVOJ SPECIFIČNI IZRAZ: zakaj pišem za oder, kje se skriva in kakšen je moj avtorski subjekt;
7. DRAMSKI PROSTOR IN ČAS: razlika med fikcijskim prostorom in scenografijo, med dramskim in odrskim časom;
8. ČRTANJE, DOPISOVANJE, PREDELOVANJE BESEDILA, SODELOVANJE Z IGRALCI_KAMI IN REŽISERKAMI_JI: kako popraviti besedilo, ne da bi izgubili njegovo moč; kdaj je dramsko besedilo sploh dokončano?
V vsakem od osmih srečanj bo nekaj časa namenjenega tudi individualni praktični nalogi – pisanju. S pomočjo teh nalog boste udeleženci lahko razvijali eno ali več idej za svoje lastno dramsko besedilo.
KAJ POTREBUJEM?
Obvezna oprema: sproščena domišljija, pisalo in zvezek s trdo podlago (oziroma elektronski ekvivalent). Sem in tja bomo besede kdaj preizkusili tudi v prostoru (brali, komentirali, se z njimi igrali), zato so dobrodošli igralski talent (tudi če še neodkrit!), analitična ušesa in konstruktivni besednjak.
KDAJ IN KJE?
Delavnica bo potekala v aprilu in maju, ob torkih popoldan, od 15:45 do 17:45, v prostorih Vodnikove domačije. Na delavnici se bomo srečali: 5. april, 12. april, 19. april, 3. maj,10. maj,17. maj, 24. maj in 31. maj 2022.
Vsebina delavnice se iz tedna v teden nadgrajuje in v skupini si bomo morali med seboj zaupati, saj bomo drug drugemu predstavljali delo v zelo občutljivi fazi nastajanja, zato je zaželeno, da se udeležite vseh srečanj.
KAKO SE PRIJAVIM?
Prijavite se po mailu na naslov: [email protected].
V prijavi, ki jo naslovite PRIJAVA NA TEČAJ DRAMSKEGA PISANJA navedite:
1. ime
2. telefonsko številko
3. na kratko (opis): dosedanje izkušnje s pisanjem (za oder, papir ali drug medij) ali delom v gledališču; če nimate nobenih izkušenj na nobenem od dveh področij, ste prav tako dobrodošli
4. neobvezno: nekaj stavkov o ideji za dramsko besedilo, ki bi ga želeli razvijati (če ideje še nimate, jo boste našli na delavnici!)
Število mest je omejeno.
Prijave zbiramo do četrtka, 24. 3. 2022 na naslovu: [email protected].
KOLIKO STANE?
Vsako srečanje stane 12€, osem srečanj torej 96€, plačljivo izključno vnaprej. V primeru dovolj velikega števila prijav, bomo lahko do dvema udeležencema_kama omogočili štipendijo za brezplačno udeležbo. Če si šolnine ne morete privoščiti, tečaja pa bi se želeli udeležiti, nam pišite. Pri presojanju in dodeljevanju štipendij bomo diskretni in solidarni.
Če imate še kakršna koli vprašanja, nam pišite na zgornji elektronski naslov.
O MENTORICI
Kim Komljanec je dramatičarka, dramaturginja in lektorica, gledališka režiserka, in pedagoginja. Občasno tudi igralka. Po diplomi iz francoskega jezika in književnosti ter slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, je magistrirala iz pisanja besedil in dramaturgije na Univerzi v Exetru v Združenem kraljestvu. Izobraževanje je kasneje nadaljevala v Londonu pri Book, Music and Lyrics, ki ga v sodelovanju z Mercury Music vodi David James. Tam se je izšolala v pisanju libreta za muzikal. Urila se je tudi v prestižnem londonskem gledališču Royal Court, kjer je sodelovala na mednarodni rezidenci za dramske pisce.
Številna dramska besedila Kim Komljanec so bila uprizorjena v slovenskih repertoarnih, neodvisnih in ljubiteljskih gledališčih, druga so doživela uprizoritve v Združenem kraljestvu in Združenih državah Amerike. Njene radijske igre so posneli in predvajali na Radiu Slovenija in Radiu Trst (RAI), njeno pisanje pa obsega tudi scenarije za televizijske nadaljevanke in nekaj malega za film.
Kim piše dramska besedila v slovenskem in angleškem jeziku, saj je po magistrskem študiju še več let živela v Združenem kraljestvu. Tam je med drugim vodila podružnico šole Theatretrain, ene največjih britanskih gledaliških šol za otroke. Kasneje je v Cambridgeu delala kot umetniška vodja foruma dramatikov WRiTEON.
Je članica več mednarodnih mrež dramatikov in gledaliških ustvarjalcev, npr. Eurodram in The Fence, s katerimi sodeluje kot avtorica besedil, dramaturginja, režiserka in pedagoginja.
Kim ustvarja z gledališči in gledališčniki najrazličnejših oblik, barv in velikosti v Sloveniji in po svetu, v zadnjem letu tudi po spletu. Vodi delavnice in tečaje dramskega pisanja in igre, poučuje in sodeluje z učitelji in mentorji gledaliških skupin, obenem pa se sama še vedno izobražuje in izkoristi vsako priložnost, da razširi svoje znanje o gledališču in dramskem pisanju.
Več o Kim izveste na: kim.komljanec.org.
_______
D A N Ž E N A N A D O M A Č I J I
Na PRODAJNI RAZSTAVI v Galeriji Vodnikove domačije
PODALJŠUJEMO odličen izbor domačih ilustratork
V MESECU ŽENSK PODARI ILUSTRACIJO!
1.–25. marec, Galerija Vodnikove domačije
Nakup ilustracije si lahko privoščite vse do materinskega dne, 25. marca.
Galerija Vodnikove domačije v mesecu žensk na začasni mini prodajni razstavi ilustracij nudi in spodbuja k nakupu knjig ter ilustracij avtoric.
Izbirate lahko med:– 17 ilustracijami 17 domačih avtoric, omejenih serij in izvirnikov.
Kupljene ilustracije in knjige tudi lično zavijemo.VNOVČENJE BONA 21: Vnovčenje bona omogočamo pri nakupih nad 50 EUR. S seboj nujno prinesite osebni dokument!
V mesecu žensk podari ilustracijo in podpri domačo ustvarjalnost!
Odpiralni čas galerije v času mini sejma ilustracij:
Torek-petek: 10.00-19.00
Sobota-nedelja: 10.00-14.00
Ponedeljek: zaprto
_______
G A L E R I J A V O D N I K O V E D O M A Č I J E
Razstava v Galeriji domačijeANKA KOČEVAR: OD BESED K PODOBAMNa ogled do 9. aprila, v Galeriji Vodnikove domačije
Vabimo na ogled avtorske razstave ilustratorke Anke Kočevar, ki zaobjema obdobje zadnjih dveh let avtoričinega ustvarjanja na področju domišljijske leposlovne ilustracije za otroke. Razstava v treh sklopih orisuje tri njene knjižne oziroma revijalne projekte. Prvi predstavlja ilustracije v tehniki tempere in kemičnega svinčnika, ustvarjene za slikanico Princesa kamnitih besed (Bina Štampe Žmavc, Miš založba, 2021), drugi svojevrstne kolaže mešanih tehnik, ki so nastali za knjigo Vsak kaj zna (Darja Divjak Jurca, Mladinska knjiga, 2021), tretji pa originale ilustracij iz serije Pravljice iz temnega gozda, ki vključuje pet ljudskih pravljic, štiri nemške (Schönwerthove) in eno baskovsko (priredila Slavica Remškar, revija Ciciban, Mladinska knjiga, 2019/20).
Razstavljene ilustracije, ustvarjene v različnih tehnikah, tvorijo konsistentno celoto z izrazito avtoričino črto, ki gradi tako realistične kot stilizirane podobe. Avtorica mojstrsko ustvarja ritmične kompozicije, ob pristni likovni govorici pa premišljeno uporablja prostorske ključe in ustvarja globino prepričljivih prizorov, ki jih preveva igrivo, humorno ali temačno dogajanje posameznih zgodb. Pripovedni lok gradi z razmerjem med enostranskimi in dvostranskimi ilustracijami, polnim in praznim prostorom ter dobro načrtovanimi kompozicijami. Vse to dopolnjuje uporaba manj nasičene barvne skale z živahnimi poudarki.
Ilustratorkini liki so prepoznavno poenoteni, njihova izrazna mimika in telesna govorica pa spodbujata vživljanje v knjižne junake in vstop v vizualno okolje kot prostor bralčevega raziskovanja.
Avtorica domiselno in senzibilno pristopa k izhodiščnemu besedilu, njene ilustracije izrazito odpirajo pripoved in skozi podobe razširjajo svet. Ob opazovanju ilustracij Anke Kočevar tako zremo v kos prostrane domišljijske krajine, ki presega izhodiščni besedni svet.
Razstavo dopolnjujejo interaktivne vsebine – zvočni posnetki, igrarije in drugi elementi, ki nagovarjajo mlado publiko. Ti na razstavo vstopajo ob drugem odprtju v okviru 14. ljubljanskega festivala kulturno-umetnostne vzgoje Bobri (26. 3. ob 11h).
O avtorici
Anka Kočevar (1982) je diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Središče njenega dolgoletnega ustvarjanja sta ilustracija in animirani film, deluje tudi na področju umetnostne vzgoje. Kot ilustratorka redno sodeluje s kakovostnimi slovenskimi založbami. Njena dela izhajajo v revijah Ciciban, Cicido ter Galeb. Ilustrira knjige za otroke, svoje ilustracije pa razstavlja samostojno in na selekcioniranih razstavah. Kot risarka in filmska animatorka pogosto sodeluje z različnimi režiserji in režiserkami pri ustvarjanju animiranih filmov. Leta 2019 je za svoja dela prejela posebno pohvalo žirije na 13. Slovenskem bienalu ilustracije.
IZPOSTAVLJAMO | SPREMLJEVALNI PROGRAM
Sobota, 26. 3. ob 11.00 Druga, dopolnjena otvoritev razstave v sklopu 14. ljubljanskega festivala kulturno-umetnostne vzgoje Bobri.
NAPOVEDUJEMO | 14. Festival Bobri na domačiji
Sobota, 2. 4. ob 11h I 5+ I 70 min Vsak kaj znapripovedovanje, družinsko vodstvo in delavnica z avtorico
Ob ilustracijah Anke Kočevar in pripovedi Katje Preša bomo spoznali zgodbo Vsak kaj zna
Darje Divjak Jurca, ki ga bo pospremilo družinsko vodstvo po razstavi z avtorico ter delavnica na kateri bodo otroci z ilustratorko ustvarjali vinjetne ilustracije živali v tehniki kolaža.
V sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Prijave na delavnico: [email protected]
Sreda, 6. 4. ob 10h I 5+ I 40 min Vsak kaj zna
Pripovedovanje in vodstvo po razstavi za zaključene skupine.
Prijave na: [email protected]
Odpiralni čas galerije
Torek – petek: 10.00–18.00
Sobota in nedelja: 10.00–14.00
Zaprto ob ponedeljkih in praznikih.
Informacije Maša P. Žmitek, vodja galerije ([email protected])Produkcija Divja misel / Galerija Vodnikove domačije Šiška
Koprodukcija Slovensko mladinsko gledališče / Ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri
Kuratorka in avtorica besedil Maša P. Žmitek
Razvoj didaktičnih elementov Anka Kočevar, Katja Preša in Tadeja Pungerčar
Zvočni posnetki Špela Frlic in Blaž Šef
Razstavo sofinancira MOL – Oddelek za kulturo
