| Kaj narediš, ko ti država ne dovoli, da otroku daš ime, ki mu ga želiš dati? Se vdaš? Jo tožiš? Se odseliš v drugo državo? Se angažiraš za spremembo zakonodaje? Čakaš na boljše čase?
KWH je primer, ki izhaja iz resnične situacije otroka, ki so mu starši želeli dati ime, za katero so bili prepričani, da mu bo v življenju dobra popotnica. Niti v sanjah si niso predstavljali, do kakšnih bizarnih zapletov jih bodo pripeljale birokracije treh držav, v katerih je KWH registriran kot državljan. V Nemčiji, ki se ima za pravno državo par excellence, administrativni aparat, dodobra prežet s ščitenjem nacionalnega narativa, izigrava lastno pravo in staršem ne dovoli, da bi otroka poimenovali, kot želijo. »Če menite, da delamo proti zakonu, nas tožite!« Na Hrvaškem pomotoma spremenijo ime napačni osebi. V Sloveniji posamezniku spremenijo ime proti njegovi volji.
Motivi državne samovolje so različni in elastični. Performans KWH je vpogled v različne strategije umetniške in državljanske nepokorščine ter v pretanjene taktike, ki s spoznavanjem administrativnega aparata pripeljejo do končnega cilja. V primeru KWH je to ime, ki so ga otroku želeli dodeliti starši. Kar jim je na koncu tudi uspelo. |
