Narodni muzej v Bangkoku je največji in najbolje obiskan muzej v Jugovzhodni Aziji. V njem lahko sledimo razvoju tajske umetnosti od neolitika do danes, s posebnim poudarkom na budistični umetnosti.
Zgodovina muzeja sega v leto 1874, ko je takratni tajski kralj Rama V. odprl prvo javno razstavo v paviljonu Concordia, kjer je bila na ogled umetnostna zbirka njegovega predhodnika Rame IV. Kasneje so umetnine premaknili na sedanjo lokacijo, v t. i. Prednjo palačo (Wang Na), kjer je bil pred tem sedež prestolonaslednika. Leta 1926 je bil muzej poimenovan Bangkoški muzej, ko pa je prišel leta 1934 pod upravo kulturnega ministrstva, je dobil svoje sedanje ime.
V muzeju so na ogled tri stalne zbirke. »Galerija tajske zgodovine« nudi zanimiv sprehod skozi preteklost tajskega naroda s posebnim poudarkom na številnih vojnah z Burmanci, ki so se odvijale v 18. in 19. stoletju. »Arheološka in kulturnozgodovinska zbirka« je najzanimivejši oddelek muzeja, saj hrani številne vrhunske primerke budistične umetnosti od srednjega veka do 19. stoletja. »Zbirka dekorativne umetnosti in etnologije« pa je precej eklektična, saj so v njej na ogled razni zlati zakladi, dragi kamni, tekstil, keramika, staro orožje in glasbeni inštrumenti.
Čeprav je muzej nekoliko zastarel in je težko primerljiv s podobnimi sodobnimi inštitucijami v Evropi in Ameriki, je vsekakor vreden obiska, ker ponuja podroben vpogled v eno najbolj bogatih umetnostnih izročil Azije. Tajci so zelo ponosni na svojo zgodovino in na dejstvo, da so bili edini narod v Jugovzhodni Aziji, ki nikoli ni podlegel evropski kolonizaciji. Narodni muzej v Bangkoku ponuja odgovor, zakaj je bilo temu tako.
