Šel sem po cesti, nenadoma
natelim na Smrt.
– Prijatelj! – je zaklicala Smrt,
a jaz se nisem zmenil zanjo,
nisem ji pogledal v oči,
nisem se zmenil zanjo.
Nesel sem belo lilijo,
ko naletim na Smrt.
Smrt me je prosila za lilijo,
a jaz se nisem zmenil zanjo,
a jaz se nisem zmenil zanjo,
nisem ji pogledal v oči,
nisem se zmenil zanjo.
Ej, Smrt,
če bi spet naletel nate,
bi poklepetal s teboj,
kot s prijateljem:
dal bi ti lilijo,
kot prijatelj;
poljubil bi ti roko,
kot prijatelj;
vesel in tih bi se ti približal,
kot prijatelj.
(Sodobna španskoameriška poezija, Cankarjeva založba, 1994)
