Nova knjiga: Gregorčič v stripu

0
32

NOV STRIP!

GREGORČIČ V STRIPU

Pesmi in pisma.

Žiga X Gombač in Gašper Krajnc

SPOROČILO ZA MEDIJE

Poezija Simona Gregorčiča je še danes nepresežen pojem domoljubja in domoljubne poezije, ki je v stripovski preobleki zaživela vznemirljivo novo življenje.

V zbirki VELIKI SLOVENSKI EPI V STRIPU, ki jo izdaja založba Škrateljc, sta svoje mesto našli življenjska zgodba in ustvarjanje goriškega slavčka, vse do danes najbolj popularnega slovenskega pesnika Simona Gregorčiča.

Žiga X Gombač kot pisec in Gašper Krajnc kot ilustrator Gregorčiča predstavita skozi pisma njegovim sodobnikom (Stritar, Aškerc, Aljaž idr.) in prikažeta njegovo ustvarjalno pot od začetkov ustvarjanja v Kobaridu, nesrečne ljubezni z Dragojilo Milek, spora s škofom Mahničem, pa vse do zrelega ustvarjalnega obdobja. Predvsem pa GREGORČIČ V STRIPU bralca popelje skozi raznoliko Gregorčičevo liriko, od ljubezenske do domoljubne. Zato ima v stripu Gregorčičeva poezija ključno vlogo. Strip GREGORČIČ V STRIPU je izšel 120 let po Gregorčičevi smrti.
Žiga X Gombač, avtor: »Z GREGORČIČEM V STRIPU nadaljujem raziskovanje ključnih avtorjev slovenske poezije. Tovrstni projekti vedno znova potrjujejo nesluteno bogastvo slovenskega jezika, omogočajo inovativna povezovanja literarnih žanrov stripa in poezije ter preko pisane besede spodbujajo k odkrivanju imenitne literarne dediščine. Gregorčičeva poezija je iskrena, je blizu človeški duši, ter kot taka vznemirljiv material za stripovsko interpretacijo.«
Gašper Krajnc in kolorist Ivan Šainović sta vzpostavila prepoznavno stripovsko govorico, ki gradi na metafizičnosti Soče, smaragdne reke. Prevlada smaragdne barve kajpada ni naključna. Soča je Gregorčiča tako ali drugače spremljala od rojstva do smrti, nedvomno pa je pesem Soči tudi danes najbolj prepoznavna Gregorčičeva pesniška stvaritev. Strip omogoča tudi časovne preskoke, zlasti interpretiranje odmevov in vplivov Gregorčičeve poezije na slovenski živelj posebej na Primorskem v času I. svetovne vojne ter obdobja fašizma in zatiranja slovenščine.
Gašper Krajnc, ilustrator: »Delo na stripu o Simonu Gregorčiču je bilo svojevrstna izkušnja, predvsem zaradi velikega števila sodelujočih pri projektu. Še posebej sem užival v risanju Soče in njene okolice, ki sta v zgodbi poleg Simona Gregorčiča nastopali kot svojevrsten stranski lik. Njuna podoba je nastajala in se razvijala sproti, tako kot celoten strip, vse do končne podobe, ki jo zaznamuje predvsem Ivanova izrazita barvna paleta.«
Strip dopolnjujeta spremni besedi mag. Damjane Fortunat Černilogar (Tolminski muzej) in urednika dr. Uroša Grilca. Damjana Fortunat Černilogar je v obsežni spremni besedi Gregorčičevo življenje in ustvarjalni opus predstavila na poljuden, a celovit način ter predvsem utemeljila, zakaj je Gregorčič ostal do danes tako priljubljen, vsem »domač« pesnik. Mag. Damjana Fortunat Černilogar, Tolminski muzej: »Iz Gregorčičevih pesmi veje ljubezen do domovine, slovenskega naroda in slovenskega jezika. Izpostavljal pa je tudi vrednote, ki slonijo na delu, poštenju in medsebojnem spoštovanju. V času težkih preizkušenj (prva svetovna vojna, čas fašizma, druga svetovna vojna) je njegova poezija Slovence bodrila doma in po svetu (npr. pesmi Soči, V pepelnični noči, Nazaj v planinski raj) in jim vlivala upanje v boljšo prihodnost. Na Gregorčičevo priljubljenost kaže obsežen nabor uglasbenih pesmi, po katerih zbori še danes radi segajo. Nekatere pesmi pa so bile izziv tudi za številne prevajalce, kar prav tako kaže na veličino njegove pesniške izpovednosti.«

Mag. Tadej Koren, direktor Tolminskega muzeja, ki je skrbnik Gregorčičeve dediščine, dodaja: »Gregorčičeva poezija pa je aktualna tudi danes, saj nam v tem razdvojenem svetu in vojnah, ki smo jim priča, odkrivajo številna brezčasna sporočila ter nam polagajo na srce ljubezen do domovine, naroda in slovenskega jezika. S stripom Gregorčič v stripu. Pesmi in pisma želimo Gregorčičevo poezijo približati tudi mladim ter jih spodbuditi k razmišljanju o lastni domovini in maternem jeziku.«

Simon Gregorčič je nežna pesniška duša. Toda prav z njim je povezan nemara največji kulturni in ideološki spor na Slovenskih tleh: estetska kritika Poezij  s strani urednika in filozofa Janka Pajka in teološko-ideološka kritika Antona Mahniča. Mahnič je Gregorčičevi poeziji očital verske zmote, poveličevanje narave nad boga, svetobolje in nemoralnost. Ta kritika je Gregorčiča močno prizadela, ga povsem zlomila, so mu pa v bran stopili številni intelektualci tedanjega časa (Levec, Stritar, Aškerc, Tavčar). To je bil povod za eno največjih kulturnih polemik v slovenski zgodovini, skozi katero je Mahnič iz dogmatičnih in političnih nagibov želel premagati liberalizem v slovstvu, uveljaviti verskovzgojni utilitarizem in “ločiti duhove”.

Gregorčič velja še danes za enega najbolj popularnih slovenskih pesnikov: 1800 izvodov prve naklade Poezij leta 1882 in kar 80.000 izvodov posmrtne izdaje 1908 pri Družbi sv. Mohorja v Celovcu so za današnji čas nedoumljive številke. Kako se je Gregorčič uspel tako globoko in za vedno zapisati v slovensko dušo?

Dr. Uroš Grilc, urednik stripa: »Knjiga GREGORČIČ V STRIPU. PESMI IN PISMA je poklon svobodni umetniški ustvarjalnosti in pravici do čustvene izpovedi umetnika, poklon umetnosti, ki je onkraj vere in politike. Prav zato v stripu Gregorčičevo poezijo postavljamo v prvi plan, saj strip prinaša izbor Gregorčičeve najboljše pesniške govorice iz različnih obdobij njegovega ustvarjanja. Strip je imeniten način za raziskovanje, interpretiranje in aktualiziranje literarne dediščine. GREGORČIČ V STRIPU pa je predvsem učna ura v tem, kaj je iskreno in resnično domoljubje v poeziji in umetnosti.«


Strip GREGORČIČ V STRIPU je nastal ob sodelovanju založbe Škrateljc in Tolminskega muzeja ter s podporo Javne agencije za knjigo RS.