Zbirka Vezana beseda Jean-Baptiste Poquelin Molière: Ljudomrznik
Prevedel: Aleš Berger
Spremno besedo napisal: Gašper Troha
Ljudomrznik je ena najpomembnejših komedij Jeana-Baptista Poquelina z umetniškim imenom Molière, dandanes najbolj znanega komediografa vseh časov, nastala leta 1666, ki je še vedno pogosto uprizarjana. Kot poudarja Gašper Troha v spremni besedi, je Molièrova resnična vrednost prav v napetostih med iskrenostjo in družabnostjo, med togostjo in prilagodljivostjo, med posameznikom in družbo – v napetostih, ki ostajajo enako aktualne še danes. Med njegovimi komedijami pa je najbolj intriganten prav Ljudomrznik. Komedija, tragikomedija, groteska, drama so oznake, ki se pojavljajo v nepreglednem številu raziskav o tem dramskem besedilu. Še več, prevajalec Aleš Berger jo je označil za najbolj skrivnostno Molièrovo igro, »ker ne razkriva nobenih dogodkov, ki so opredelili osebe in položaje za takšne, kakršne pač so.« Besedilo je do kraja dvoumno, zato zahteva vedno nove interpretacije in zdi se, da se prilagaja vsakemu času. V zbirki Vezana beseda izhaja v obnovljenem prevodu, ki je nastal leta 2000 in ob premieri v ljubljanski Drami doživel dosti pohval, pesnik in verzolog Boris A. Novak pa je ob njem zapisal, da predstavlja »novo poglavje v slovenskem prevajanju Molièra«. Doslej ni bil natisnjen v knjižni obliki.
Knjižno delo je izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2026 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Naravoslovna knjižnica Tomaž Zwitter: Astro: od teleskopa do podnebne krize
Kako daleč lahko vidimo s prostim očesom? Kaj so vedeli mojstri včasih in kaj danes razkrivajo teleskopi na Zemlji in v vesolju? Kako nastajajo galaksije, zvezde in nenavadni pojavi, kot sta Sončev veter in vodometi na Saturnovih lunah? Prof. dr. Tomaž Zwitter v knjigi Astro: od teleskopa do podnebne krize bralca popelje od prvih pogledov v nočno nebo do najsodobnejših raziskav vesolja. Na poti spoznamo, kako merimo razdalje, opazujemo nevidno svetlobo in kako lahko iz drobnih signalov sestavimo zgodbo o nastanku in razvoju naše Galaksije in našega Osončja z raznolikimi planeti. Pogled v vesolje pa nas vselej pripelje nazaj domov. Avtor s slikovito razlago fizikalnih zakonov, ki vladajo v vesolju, osvetli tudi dogajanje na Zemlji, vključno s podnebnimi spremembami. Kot občutljiv opazovalec našega planeta in družbe se sprašuje, kako razumevanje vesolja vpliva na naš odnos do Zemlje, narave in prihodnosti človeštva. V svojih razmišljanjih povezuje oddaljene svetove z zelo konkretnimi vprašanji našega časa. To je navdihujoča knjiga o radovednosti, razumevanju in odgovornosti: o tem, kako nas pogled v neskončnost vesolja nauči videti naš mali modri planet kot nekaj izjemnega – in vrednega varovanja.
Knjižno delo je izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2026 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Filozofska knjižnica John Locke: Razprava o človeškem razumu II
Prevedel in spremno besedo napisal: Božidar Kante
Locke v tretji in četrti knjigi svoje Razprave o človeškem razumu nadaljuje z analizo razumevanja, zmožnosti in določanja meja delovanja človeškega razuma, še posebej s poudarkom na tem, kako potekajo naše zmožnosti spoznanja. Predmet tretje knjige je raba in zloraba besed. Locke zavrača stališče racionalistov, da se univerzalne ideje nanašajo na dejanske realitete in v nasprotju s tem zagovarja stališče, da so realne zgolj posamezne stvari. Zaradi tega se mu je zdelo najbolj primerno, da pojasni svoje stališče glede univerzalij in kar se da jasno predstavi razloge, na katerih to stališče temelji. Da bi uresničil ta namen, je ocenil, da je potrebno podrobneje razpravljati o načinih, na katere se besede uporabljajo, ter opozoriti na zmedo, ki nastane, kadar njihove pravilne rabe ne razumemo jasno. S takšnim pristopom je postal eden izmed pionirjev pri razvoju tistega, kar danes poznamo kot filozofijo jezika. (Izvor Kripkejeve teorije togega označevalca je ravno tretja Lockova knjiga). Sklepi, do katerih je Locke prišel in ki so rezultat njegovih dolgih in skrbnih raziskav procesa spoznavanja, so predstavljeni v četrti knjigi Razprave, ki vsebuje enaindvajset poglavij, posvečenih nalogi pojasniti, kaj po njegovem mnenju drži glede narave in obsega človeškega spoznanja. V glavnem je poskušal slediti implikacijam metode in predpostavk, ki jih je navedel v prejšnjih dveh knjigah svojega dela, vendar je te opustil, kadar so ga vodile do prepričanj, ki jih ni mogel sprejeti. V svoj teorijo spoznanja je tako vključil številne ideje, za katere je menil, da so resnične, četudi so bile v neskladju z njegovimi lastnimi metodološkimi načeli. Locke se je z zadnjima dvema knjigama, ki jih zajema ta prevod, uveljavil kot utemeljitelj spoznavne teorije. Skratka, tretja in četrta knjiga predstavita Locka kot utemeljitelja sodobne filozofije jezika in spoznavne teorije.
Knjižno delo je izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2026 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Marko Kravos: Kar in kar maj
Spremno besedo napisala: Vesna Mikolič
Pesniška zbirka Marka Kravosa Kar in kar maj se predstavlja kot zrela podoba njegove bogate in prepoznavne poetike, kot destilat dolgoletnega pesniškega ustvarjanja, v katerem so se izoblikovali vsi ključni gradniki njegovega izraza. Kravos je že dolga desetletja pesnik, ki zna združiti lahkotnost z mislijo, humor z metafiziko, ironijo z nežnostjo – in prav to dvojno gibanje, to nihanje med resnostjo in igrivostjo, med bivanjsko težo in radoživostjo, preveva tudi pričujočo zbirko. Pa vendar je ta zbirka posebna predvsem v svojem jasnem zavedanju minevanja, prepleta življenja in smrti. Ob bivanjski temi minevanja se kot druga osrednja tematika pojavlja ljubezen – gre za dve razsežnosti človeške izkušnje, ki se pri Kravosu nikoli ne postavita kot nasprotji, temveč kot dopolnjujoči se sili, tesno povezani z jezikom, ki hkrati tvori tretjo veliko temo zbirke. V njej Kravos ostaja zvest samemu sebi – je pesnik, ki v svetu, četudi razklanem, še vedno vidi prostor za igro, čudenje in smeh. Pesnik, ki z ljubeznijo in jezikom v vseh njegovih vlogah, vsaj v tem trenutku, premaguje tudi staranje in smrt. Prav ta pesniška vedrina, ki ni nevedna ali naivna, temveč izhaja iz natančnega, treznega zavedanja najglobljih temin sodobnega sveta, ima za slovenski pesniški prostor poseben pomen. V času, ko digitalno podprt svet pogosto niha med patosom in obupom, Kravos pokaže, da je mogoče misliti na smrt, krutost zgodovine in razpoke sedanjosti, ne da bi se odpovedali svetlobi, ironiji in notranji svobodi. V tem smislu je Kar in kar maj več kot zbirka novih pesmi – je pesniški povzetek, osebna bilanca in obenem sveža potrditev, da se poezija lahko rodi tudi iz najmanjših besed in iz najbolj krhkih trenutkov.
Delo je izšlo v sozaložništvu Slovenske matice in Založništva tržaškega tiska. Knjiga je izšla s podporo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Biti uho je zbirka esejev Aleša Štegra, v kateri se avtor ukvarja z lepoto in strašnostjo zvoka, glasu in besede, ki imajo to moč, da odzvanjajo v drugem, ki ga avtor naslovno poimenuje “uho”. Njegova premišljevanja o tem čudežu človeške komunikacije, mostu med jazom in drugim, so polna subtilnih samogovorov in dialogov. Takole zapiše na začetku svoje knjige: »Slišati, biti slišan, poslušati, prisluškovati. Drobni odtenki, ki ločujejo različice ene in iste besede. Slišimo jih, razumemo, kar pa še ne pomeni, da smo jim res tudi prisluhnili. Slišati, biti slišan, poslušati, prisluškovati, uslišati, preslišati, prisluhniti. Ljudje smo namreč zelo nenavadna bitja. Najpogosteje sami zase želimo, da bi bili slišani, kar pa nikakor ne pomeni, da vračamo svojo pozornost sogovorniku s tisto mero, za katero menimo, da bi morala pripadati nam. Večkrat preslišimo, kot prisluhnemo. Ali pa se pretvarjamo, da slišimo, slišimo pa predvsem tisto, kar želimo slišati. Po potrebi in navadah občasno priostrimo ušesa, se umirimo, odmislimo, kar nam govorijo drugi čuti, in prisluškujemo. Tedaj smo v stanju čiste zatopljenosti v dejanje, za trenutek se zlijemo z vsem, kar nas obdaja na nenavaden način, namreč tako, da je v nas. V naših ušesih, v naši glavi.«
Knjižno delo bo izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2026 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
V PRIPRAVI
Zbirka Mozaiki Cvetka Bevc: Nabiralka kamnov
Nabiralka kamnov je deveta pesniška zbirka pesnice Cvetke Bevc. Kot je kritika večkrat poudarila, je pesnica lucidna opazovalka, saj v pesmih odkriva presežna spoznanja, po eni strani kot izpovedovalka metafizičnih občutij, po drugi s kritičnim odnosom do sveta. Tokrat daje svoj glas drugim, »da ne boste večno prepredeni z molkom«. Spregovori o nasilju v imenu tako pretepenih, zlorabljenih, ubitih žensk, moških in otrok, kot upesni usode predatork in preganjalcev, osvetljuje probleme nasilja, osebnega in družbenega, v najrazličnejših legah in pomenih. Ni to le pesniški pamflet proti nasilju, niti (o)btožba in objokovanje, prej je na delu izostrena senzibilnost, ki s pretresljivimi realističnimi pesniškimi podobami razgrinja svetlobo in temo človeškega bivanja. Kamni, stlačeni v žepe, lahko potegnejo pod vodno gladino, pa vendar, raztreseni v pesmih smrti, pokažejo pot »nabiralkam, ki jih ne bodo več nabirale.«
Knjižno delo bo izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2026 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
V PRIPRAVI
Zbirka Prevodi iz svetovne književnosti Mario Vargas Llosa: Teta Julia in pisun
Prevedel: Ferdinand Miklavc
Spremno besedo napisal: Marko Jenšterle
Roman Teta Julia in pisun je ena od uspešnic Maria Vargasa Llose, Nobelovega nagrajenca za literaturo. Dogajanje poteka na dveh ravneh, z dvema zgodbama, ki se prepletata in se iztečeta v hkratni konec. V prvi pisatelj razvija neposredno avtobiografsko prizadevanje mladeniča, da bi stopil na pot poklicnega pisateljevanja, ob čemer se utesnjujočih okvirov družbe in družine osvobaja tudi tako, da si ne pusti vzeti prepovedane ljubezni. V drugi je osrednji lik po resnični osebnosti ustvarjen pisun, ki neumorno in z velikim uspehom proizvaja všečne radijske igre. Delo sodi v cikel Maria Vargasa Llose, ki ga označuje sijajni humor (Pantaleon in tolažnice, Zelena hiša…), vendar pa odpira tudi pomembna vprašanja o umetnosti in umetniškem ustvarjanju. Avtor svoje težnje, da bi bil pisatelj, nenehno primerja z delom pisuna, s čimer roman podaja podobo sodobne družbe, ki nekritično sprejema literarne izdelke, obremenjene z vsemi značilnostmi trivialne literature. Ta “plaža” v sobivanju z “resno” umetnostjo je tema, ki je v svetovnem romanopisju aktualna ves čas in se v tem romanu razgrne zelo nazorno, vse pa je izpeljano v imenitnem literarnem slogu. Prevod tega vrhunskega romana dopolnjuje dosedanji v slovenščino prevedeni opus nobelovca.
Knjižno delo bo izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2026 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
V PRIPRAVI
Zbirka Razprave in eseji Boštjan Marko Turk:Krst pri Savici: krščanska pesnitev o rojstvu slovenstva
Monografija reinterpretira Prešernovo pesnitev Krst pri Savici. V njej razlaga, kaj je njegov avtor v tistem času razmišljal in kako se je orientiral po smrti Matija Čopa. Knjiga upošteva duh časa, v katerem je živel France Prešeren v letih 1835 in 1836, ter opozarja, da je Krst pri Savici pesnitev, ki ima izrazito krščansko vsebino, ob njej pa močan državotvorni naboj. Prešeren je v njej sporočil, da smo Slovenci obstali, ker smo sprejeli krščanstvo. Nobeno ljudstvo v zgodnjem srednjem veku, ki ni sprejelo krščanstva, ni preživelo. Bogomila in Črtomir v tej perspektivi nista nobena poraženca, temveč nosilca nove civilizacije.
Knjižno delo bo izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2026 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Giordano Bruno je dobro znan po svoji tragični usodi, pa tudi po svojem neverjetnem vizionarstvu. Predstavlja nam utelešenje velikega renesančnega učenjaka, popotnega meniha, predavatelja in prepirljivca, ob tem pa je bil tudi velik satirik. Ta stran njegove nadarjenosti je znana predvsem bralcem Izgona zmagovite zveri, Kabale konja Pegaza z dodatkom kilenskega osla, Pepelnične večerje ter komedije Svečar. Njegov smisel za humor je še vedno v senci obsodbe na smrt na grmadi – od mučenikov se pač ne pričakuje kakšne posebne šaljivosti. Renesansa pa od srednjega veka ni nasledila le brutalne tradicije javnih usmrtitev, temveč tudi veselo obliko ljubezni do spektakla in sploh do vsega, kar je hrupno in pretirano. Tudi za to obdobje je značilen robusten ljudski humor, že kar osupljivo direkten, ki pa je deloval povezovalno in sproščujoče, danes bi rekli terapevtsko za najširše občinstvo. »Karnevalsko občutenje sveta je globinska osnova renesančne literature,« ugotavlja Mihail M. Bahtin v svoji knjigi Ustvarjanje Françoisa Rabelaisa in ljudska kultura srednjega veka in renesanse. V primeru Giordana Bruna pa se pod norčevskimi preoblekami skriva resna kritika in drzne nove zamisli, ki so pogosto presegle dovoljeno mero norčevanja in so bile za razliko od smeha, ki je ulice in trge spreminjal v odprte in spontane komedijantske odre, odkrito subverzivne. Cerkev se je v tej vrtoglavi parodiji očitno prepoznala. Prepoznala pa je tudi nevarnost, ki jo je satira Brunovega tipa predstavljala za njeno avtoriteto in z njo povezane privilegije.
Knjižno delo bo izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2026 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
V PRIPRAVI
Zbirka Zgodovina držav in narodov Adam Zamoyski: Zgodovina Poljske
Prevedel: Matej Venier
Delo je celostni pregled poljske zgodovine od obdobja naselitve Slovanov do sodobnega časa. Avtor obdela bistvene zgodovinske dogodke in procese: nastanek srednjeveške države, širitev v obdobju zgodnjih pjastovskih kraljev, drobitev Poljske na kneževine, vnovično združitev pod Vladislavom Lokietkom, konflikt z redom tevtonskih vitezov, unijo z Velikokneževino Litvo, postopno vzpostavitev plemiške republike, vojne z moskovsko državo, turškim imperijem, kozaki in Švedi, obdobje anarhije in delitve Poljske, Napoleonove vojne in vstaje v 19. stoletju, rusko in prusko zatiranje, nastanek poljske republike in dogajanje med obema vojnama, tragedijo med drugo svetovno vojno in v obdobju sovjetske prevlade, nastanek sindikata Solidarnost, diktaturo generala Jaruzelskega, padec komunističnega režima ter prva desetletja tretje poljske republike. Podrobno analizira tudi kulturne procese in razvoj umetnosti: pokristjanjenje, reformacijo in protireformacijo, renesanso, razvoj plemiške demokracije in parlamentarizma, ustavno gibanje in umetnostni prerod v obdobju Stanislava Avgusta Poniatovskega, ideologijo sarmatstva, romantično gibanje, pozitivizem, prehod iz koncepta večnacionalne skupnosti v nacionalno homogeno državo. Delo sklene izjemno lucidna in pomenljiva interpretacija dogajanja po letu 1990.
Knjižno delo bo izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2026 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
V PRIPRAVI
Glasnik Slovenske matice za leto 2023, letnik XL
Uredili: Ignacija Fridl Jarc in Zarika Snoj Verbovšek
Slovenska matica od svoje ustanovitve izdaja društveno glasilo. Prvega z naslovom Koledar slovenski za navadno leto 1865 je uredil pisatelj Fran Levstik. Iz njega se je po letu 1867 razvil Letopis Matice slovenske. Danes je njegov naslednik Glasnik Slovenske matice. Glasnik z letnico 2023 vsebuje uvodne nagovore predsednika Slovenske matice dr. Aleša Gabriča ob različnih Matičinih dogodkih, prispevek predsednika Slovenske matice ob 160-letnici Matice Slovaške, poročila o Matičinih natečajih za mlade (filozofskem, naravoslovnem in pesniškem) in nagrajene prispevke natečajev ter številne podatke o delu društva v letu 2023, ki so predstavljeni v zapisnikih zborov članov ter izčrpnem Delovnem poročilu Slovenske matice za leto 2023 in Finančnem poročilu Slovenske matice za leto 2023. Glasnik zaključuje rubrika In memoriam, v kateri se s pieteto in hvaležnostjo spominjamo svoje drage članice in dragih članov, ki so se v letu 2023 za zmeraj poslovili.
V PRIPRAVI
Glasnik Slovenske matice za leto 2024, letnik XLI
Uredili: Ignacija Fridl Jarc in Zarika Snoj Verbovšek
Slovenska matica od svoje ustanovitve izdaja društveno glasilo. Prvega z naslovom Koledar slovenski za navadno leto 1865 je uredil pisatelj Fran Levstik. Iz njega se je po letu 1867 razvil Letopis Matice slovenske. Danes je njegov naslednik Glasnik Slovenske matice. Glasnik z letnico 2024 vsebuje uvodna nagovora predsednika Slovenske matice dr. Aleša Gabriča in predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar ter slaprof. dr. Milčka Komelja na Slavnostni akademiji ob 160-letnici Slovenske matice, ko so predsedniki Slovaške, Hrvaške, Srbske in Črnogorske matice s Slovensko matico oblikovali tudi predlog skupne izjave o jeziku. Sledijo poročila o Matičinih natečajih za mlade (filozofskem, naravoslovnem in pesniškem natečaju za dijake in študente ter natečaju za najboljšo pesem o domovini Sloveniji za osnovnošolce) in nagrajeni prispevki natečajev. Objavljeni so tudi prispevki z mednarodnega znanstvenega simpozija o Lojzetu Dolinarju in Momiru Korunoviću, nato pa številni podatki o delu društva v letu 2024, ki so predstavljeni v zapisnikih zbora članov ter izčrpnem Delovnem poročilu Slovenske matice za leto 2024 in Finančnem poročilu Slovenske matice za leto 2024, ki ju je pripravila tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc. Glasnik zaključuje rubrika In memoriam, v kateri se s pieteto in hvaležnostjo spominjamo svojih dragih članic in članov, ki so se v letu 2024 za zmeraj poslovili.
V PRIPRAVI
Matičini dogodki
Matičina natečaja
21. 3.–30. 9. 2026 4. pesniški natečaj za mlade ob svetovnem dnevu poezije v organizaciji Slovenske matice in Glasbene matice Ljubljana
Slovenska matica, najstarejše slovensko znanstveno in kulturno društvo ter druga najstarejša slovenska založba, že šesto leto organizira natečaje za dijake in študente. V soorganizaciji z Glasbeno matico Ljubljana je pripravila in uspešno izvedla že tri pesniške natečaje za mlade. Slovenska matica in Glasbena matica Ljubljana delita skupne vrednote, med katerimi je tudi spodbujanje slovenske ustvarjalnosti, zato v letošnjem letu nadaljujeta s skupnim projektom, ki združuje poezijo in glasbo.
Na svetovni dan poezije, 21. marca 2026, sta razpisali
– 4. pesniški natečaj za mlade (Slovenska matica) in
– natečaj za komorno skladbo za pevske soliste in klavirski trio (Glasbena matica Ljubljana).
Na natečaju Slovenske matice lahko sodelujete dijaki in študenti, Slovenke in Slovenci v matični Sloveniji, zamejstvu in po svetu, z do deset izvirnimi pesmimi na poljubno temo, ki so napisane v slovenskem jeziku in oddane v wordovi datoteki. Natisnjeno pesem pošljite najpozneje do vključno 30. septembra 2026 na naslov Slovenska matica, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana s pripisom »Za pesniški natečaj«. Besedila naj bodo označena s šifro, v ločeni kuverti pa priložen izpolnjen prijavni obrazec. Komisijo, ki bo ocenjevala prispela besedila, bo vodil član Upravnega odbora Slovenske matice akad. prof. dr. Milček Komelj, člani komisije pa bodo doc. dr. Brane Senegačnik, dr. Robert Simonišek in v. d. tajnice-urednice SM Zarika Snoj Verbovšek.
Več o natečaju in prijavni obrazec najdete na spletni strani Slovenske matice.
25. 3.–30. 9. 2026 Filozofski natečaj za mlade
Slovenska matica že šesto leto organizira natečaje za dijake in študente. V letu 2026, ko slavimo 162 let dela za slovensko kulturo in znanost, praznujemo z mladimi, za katere verjamemo, da bodo v prihodnosti pisali našo zgodovino. Zanje bomo tudi letos razpisali filozofski natečaj za najboljši filozofski esej v dveh kategorijah, in sicer za dijake in za študente. Tema letošnjega razpisa jeMeje mojega razuma in meje mojega sveta. Tekmovalci bodo za študijski material lahko izbrali novo knjigo iz naše zbirke Filozofska knjižnica, delo Johna Locka Razprava o človeškem razumu I (Slovenska matica 2025). Komisijo, ki bo ocenjevala prispela besedila, bo vodil član Upravnega odbora Slovenske matice prof. dr. Edvard Kovač, člana pa bosta prevajalec Lockove razprave prof. dr. Božidar Kante in doc. dr. Sonja Weiss.
Več o natečaju in prijavni obrazec najdete na spletni strani Slovenske matice. Natečaj podpira Krka, tovarna zdravil, d.d., Novo mesto (generalna pokroviteljica).
Matičin projekt
21. 3.–30. 9. 2026 Novi komunikacijski pristopi za medgeneracijsko popularizacijo slovenske znanosti v najširši javnosti doma in v tujini
Slovenska matica v letu 2026 izvaja projekt Novi komunikacijski pristopi za medgeneracijsko popularizacijo slovenske znanosti v najširši javnosti doma in v tujini v okviru razpisa Pilotni javni razpis za (so)financiranje aktivnosti popularizacije in komuniciranja znanosti v letu 2026. V okviru projekta bomo izvedli deset podaktivnosti. Mednje spadajo podkasti z avtorji znanstvenih knjig, pa tudi s slovenskimi znanstveniki, ki delujejo v zamejstvu in v tujini, ter pogovore s študenti in dijaki, ki so predhodno že sodelovali s Slovensko matico za različnih natečajih. Podkasti in intervjuji bodo objavljeni na spletni strani Slovenske matice. Medgeneracijsko zastavljen projekt vključuje tudi donacije znanstvenih in strokovnih knjig slovenskim lektoratom in društvom po svetu, raziskovanje stanja slovenske znanstvene terminologije na različnih znanstvenih področjih, podnaslavljanje Matičinih znanstvenih predavanj in mednarodnih simpozijev, razširjanje znanstvenih in strokovnih e-knjig med Slovenci po svetu ter tudi projekt Oko in uho za slovenščino, v okviru katerega učenke in učenci osnovnih šol ter dijakinje in dijake srednjih šol v svojem družbenem okolju iščejo in zbirajo imena in nazive podjetij v angleškem ali drugih tujih jezikih, jih popisujejo ter pripravljajo sezname (ne)ustrezne rabe tujih jezikov v javnem prostoru. Preko Slovenske matice bodo podjetja opozorili o ustrezni rabi slovenskega jezika v javnem življenju, predvsem pa seznam odkritih slovenističnih jezikovnih zdrsov predali Službi za slovenski jezik pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije ter Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport s pobudo za ustrezno ukrepanje za zaščito slovenskega jezika. Izvedbo projekta je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Matičina novinarska konferenca
Četrtek, 10. 9., ob 11. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljan Predstavitev novih knjig Slovenske matice
Na novinarski konferenci bomo predstavili Matičine knjižne novosti: pesniško zbirko Kar in kar maj tržaškega pesnika Marka Kravosa, ki bo predstavil svojo bogato in prepoznavno poetiko, prevod komedije Jeana-Baptista Poquelina Molièra Ljudomrznik iz zbirke Vezana beseda, ki je izšla ob častitljivem jubileju prevajalca Aleša Bergerja, novo knjigo astrofizika in astronoma prof. dr. Tomaža Zwittra Astro: od teleskopa do podnebne krize, s katero znova obujamo Matičino zbirko Naravoslovna knjižnica, ter prevod drugega dela filozofske razprave Johna Locka Razprava o človeškem razumu II iz zbirke Filozofska knjižnica, ki jo bo predstavil prevajalec in avtor spremne besede prof. dr. Božidar Kante. Dogodek bo vodila v. d. tajnice-urednice Slovenske matice Zarika Snoj Verbovšek.
Matica pod zvezdami
Torek, 29. 9., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana Predstavitev zbirke esejev Aleša Štegra Biti uho
Novo zbirko esejev Aleša Štegra Biti uho, ki izhaja v zbirki Knezova knjižnica pri Slovenski matici v letu 2026, bosta na prav posebnem dogodku predstavila Aleš Šteger in glasbenik harmonikar Jure Tori. Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Matičina predavanja
Torek, 22. 9., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana Jean Josef Strouken: Kvantni računalnik Predavanje sodi v cikel, ki ga organizira Naravoslovno-tehniški odsek Slovenske matice. Izvedbo predavanja in posnetek je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Mednarodni simpozij
Sreda, 30. 9.–četrtek ,1. 10., od 18. do 20. ure
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana Mednarodni simpozij o zločinih proti človeštvu
Dvodnevni dogodek bo nadaljevanje lanske razprave o zločinih proti človeštvu, ki jo je v okviru Matičinih odprtih vrat organizirala Maria Velikonja na temo Zločini obeh strani med državljansko vojno / Crimes Committed by Both Sides During the Civil War. Tematsko bo letošnji simpozij sledil lanskemu in vključeval številne sogovornike ter izvedence s tega področja.
Kot govorci na Slovenski matici so predvideni dr. Peter Hribar, Alenka Puhar,Ivo Jevnikar, dr. Jože Dežman,Uroš Košir in Maria Velikonja. Pogovor bo moderirala Maria Velikonja, ki je bila od leta 1994 do 1997 preiskovalka na Mednarodnem kazenskem sodišču za nekdanjo Jugoslavijo.
Dogodek, ki je odprt za javnost, bo potekal v slovenskem in angleškem jeziku, prevod bo zagotovljen. Izvedbo dogodka, prevajanje in posnetek je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Matičina odprta vrata
Četrtek, 10. 9., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana Predstavitev pesniške zbirke Marka Kravosa Kar in kar maj
Novo pesniško zbirko Marka Kravosa Kar in kar maj (Slovenska matica, Založništvo tržaškega tiska, 2026), ki se predstavlja kot zrela podoba avtorjeve bogate in prepoznavne poetike, bosta v pogovoru in ob branju poezije predstavila pesnik Marko Kravos in prof. dr. Vesna Mikolič, ki je za zbirko napisala spremno besedo. Za glasbeno spremljavo večera bo poskrbel avtorjev vnuk, skladatelj in pianist Simon Kravos z izvirnimi glasbenimi utrinki ob klavirju. Dogodek soorganizirata Slovenska matica in Založništvo tržaškega tiska. Izvedbo dogodka je finančno podprl Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Torek, 15. 9., ob 10.30
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana Predstavitev monografije dr. Jadranke Cergol: Sprehodi in prepleti besede ob meji
Monografija dr. Jadranke Cergol Sprehodi in prepleti besede ob meji razkriva poglede na literarno ustvarjanje Slovencev v Italiji, ki je umeščeno v širši družbeni in kulturni okvir in se dotika vprašanja identitete, jezika, prostora ter kulturnega stikanja. O knjigi se bodo pogovarjali avtorica dr. Jadarnka Cergol, dr. Igor Škamperle in urednica Nadia Roncelli. Dogodek soorganizirata Slovenska matica in založba Mladika. Izvedbo dogodka je finančno podprl Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Četrtek, 24. 9., ob 11. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana Predstavitev monografije ob jubileju Svetovnega slovenskega kongresa
Ob 35-letnici delovanja, Svetovni slovenski kongres želi javnosti predstaviti jubilejno znanstveno monografijo Svetovni slovenski kongres 1991-2026-2061… in dokler bo živel slovenski rod… Knjiga vsebinsko osvetljuje zgodovino organizacije, njeno vlogo v času slovenskega osamosvajanja in dolgoletno povezovanje Slovencev doma, v zamejstvu in po svetu. V pogovoru bodo sodelovali urednik monografije Dejan Valentinčič in nekateri njeni avtorji. Dogodek soorganizirata Slovenska matica in Svetovni slovenski kongres. Izvedbo dogodka je finančno podprl Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Matičina knjižna potovanja
Petek, 4. 9., ob 17. uri
Knjigarna kavarna Maks, Delpinova ulica 10, Nova Gorica) Pogovor o pesniškem ustvarjanju v rezijanščini
V okviru Festivala Mesto knjige v Novi Gorici bo potekal pogovor in predstavitev dvojezične pesniške zbirke Zaleni okrišiji/ Zelene krošnje Renata Quaglie, ki je izšla pri Slovenski matici (2021). Po uvodnem nagovoru Mihe Kosovela o pesniškem ustvarjanju v rezijanščini se bodo pogovarjali avtor zbirke Renato Quaglia, pesnik Marko Kravos, ki je pesmi v tej zbirki izbral in prepesnil v slovenščino ter zanjo napisal tudi spremno besedo, ter kantavtorica Bogdana Herman, ki bo dogodek obogatila tudi s pesmijo. Dogodek soorganizirajo festival Mesto knjige, Založba ZRC, Knjigarna kavarna Maks in Slovenska matica. Izvedbo dogodka je finančno podprl Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Matičina čezmejna gostovanja
Četrtek, 17. 9., ob 18.30
Narodna in študijska knjižnica Trst-Gorica, Trgovski dom, Korzo Verdi 52, 34170 Gorica Predstavitev pesniške zbirke Marka Kravosa Kar in kar maj
Novo pesniško zbirko Marka Kravosa Kar in kar maj, ki je izšla pri Slovenski matici v letu 2026, bosta v pogovoru in ob recitaciji pesmi predstavila pesnik Marko Kravos in urednica knjige Ema Terpin. Dogodek soorganizirajo Knjižnica Damirja Feigla, Slovenska matica ter Založništvo tržaškega tiska. Izvedbo dogodka je finančno podprl Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Matica na sejmih
Torek, 1. 9.–petek, 4. 9., od 15. do 21. ure
Knjižni festival in sejem pred knjigarno in kavarno Maks, Delpinova 10, Nova Gorica Goriški sejem Mesto knjige 2026: Flora in favna
Slovenska matice tudi letos sodeluje na sejmu knjig v Novi Gorici, kjer je na stojnicah na voljo izbor knjig Slovenske matice s sejemskim popustom.
Več o sejmu najdete na spletni strani sejma.
Drugo
23. 4.–06. 11. 2026 Projekt Primorci beremo
V projekt Primorci beremo, ki letos že dvajseto leto poteka v primorskih knjižnicah in ki nagovarja bralce k branju sodobnih slovenskih avtorjev, je bil za leto 2026 uvrščen tudi roman Nataše Konc Lorenzutti Vse je postalo plamen, ki je izšel v Knezovi knjižnici pri Slovenski matici v letu 2025.
Več o projektu in možnosti sodelovanja najdete na spletni strani projekta.
Vsi dogodki v organizaciji Slovenske matice so za obiskovalce brezplačni, razen tistih, pri katerih je v napovedi navedeno drugače.