O plodoviti ustvarjalnosti Vinka Moderndorferja smo v Ventilatorju besed že pisali. Prav tako predstavljali njegovo poezijo.
Igor Saksida je zapisal o njegovi knjigi pesmi: Pesmi in pesmičice ( Založba Mladinska knjiga)
»Pesmi in pesmičice. Naslov, seveda. Možna razlaga naslova?
Pesmi: veliko besedila z velikimi temami, pesem bo podobna kaki Prešernovi pesnitvi, če že ne grškemu epu. Pesmičica: ljubka in drobna, otroška micena pesmica, v kateri skakljajo ljubki cicibančki in mijavkajo muce pa rožice dišijo… Narobe! Pesmi niso nič pomembnejše od pesmičic, tudi kaj bistveno drugačne niso. Že res, da so za spoznanje daljše od pesmičic, a so, tako kot »ta male«, humorne, predvsem pa polne domišljije. Utrinek iz vsakdanjika nadgradijo z netivom domišljije, da se oboje razplamti v neverjetno svetlo in prijetno toplo pesemsko »pravljico« (Koga pa lahko ob smehu zebe?).«
Vinko Moderndorfer: Odkrita odkritja
Amerika je že odkrita.
In Indijanci tudi.
Pa Mozart bomboni.
Odkrita je televizija.
Pa špinača.
Odkrita je Afrika.
Odkrita je abeceda.
Odkrit je sirup proti kašlju.
In celo temna stran lune.
Kaj lahko sploh še odkrijem?
