Pesmi Otona Župančiča vedno z veseljem vzamem v roke. Katere Župančičeve pesmi, drage bralke, dragi bralci, vas najbolj navdušujejo?
Oton Župančič: Ciciban posluša očetovo uro
Očka, pa kaj je v tej zlati igrački?
Kaj to nabija nalahno ves čas?
– Ciciban, veš, to so drobni kovački,
božji kovački, da kujejo čas.
Kujejo dneve in tedne in leta,
s kladevci naglimi kujejo čas,
vsemu, karkoli pod soncem se kreta,
k rojstvu in k smrti zvonkljajo ves čas.
Tik-tak! na delo, v skrbi nas budijo,
pota nam merijo, smremljajo nas,
vsakemu svojo pojo melodijo,
srcem človeškim skrivnosten ukaz. –
Očka, povej mi, ti božji kovački…
ali bi slišal njih pesem i jaz?
– Sinko, le skloni uho k tej igrački,
čul boš, kako se ti kuje tvoj čas. –
Čudo prečudno! Res pojejo meni!
"Ciciban, Ciciban!" slišim ves čas,
drobno kot ptičke na veji zeleni:
"Ciciban, tebi zlat kujemo čas!"
(Slepomišnice: Antologija pesmi o otrokovih pravicah, KUD International, 2016)
