Med rožami, ki ne rasto pri nas,
sem videl polzasenčen, tih obraz.
Kot da ni vedel zame, jaz ne zanj,
a bilo je med nama polno sanj.
Kot mavrica nevidna vzpel se most
je med menoj in njo, da je skrivnost
lahko hodila med menoj in njo,
o, kot bridkost, s povešeno glavo.
In vrča njenega napoj je bil,
kot bi žerjavico mi v srce lil.
In spomnil sem se, da je davno ni,
da večer ji čez daljni grob šumi.
(Nevihta sladkih rož: Antologija slovenske poezije 20. stoletja, izbral in uredil Peter Kolšek, Ljubljana: Študentska založba, 2006, Knjižna zbirka Beletrina)
