O Vitomilu Zupanu, velikemu pesniku, pisatelju, prevajalcu, intelektualcu, svetovljanju smo v našem mediju že večkrat pisali in predstavljali njegove pesmi.
Za današnji dan pa nekaj njegovih pesmi:
Sedem dni
7.1.1972
Sedmi dan je bog počival.
Mi smo mrčes v koži bogov,
imamo pa kompjuterje v glavi.
Izračunajmo prvi dan:
NAŠ je.
Drugi dan: izposojen.
Tretji: izprošen.
Četrti: slučajno najden, kratkotrajen.
Peti: kaj je že bog ustvaril peti dan?
Ustvarimo nekaj, ustvarjam.
Šesti: ukraden.
Sedmi: mrčes v koži bogov ne more
počivati, ne zna šteti,
kaj storiti?
Govoričimo. Pijmo. Pirujmo. Razlog
je tu. Mrčes v kožuhu bogov, mrčes s kompjuterji v glavi, bister mrčes.
Štirje palčki brez Sneguljčice
v gozdu.
Nepopolna zasedba, ker ljudi ni.
Ni ljudi.
Dni je veliko. Samo zasedba dni
je slaba. Še sedmine ni sedmi dan.
(Vitomil Zupan: Pesmi s "prostosti", uredila Ifigenija Simonović, Ljubljana, 2007)
Vitomil Zupan: Rdeča afriška usoda
Sveža rdeča kri na rdeči zemlji
iste barve
samo kri se blešči
zemlja je ko opeka
Neka usoda se je tu nevidno končala.
(Vitomil Zupan: Pesmi s "prostosti", uredila Ifigenija Simonović, Ljubljana, 2007)
Vitomil Zupan: Miroljubnost
Muha tse tse siva hodi po črnem stropu kolibe
Muha tse tse nima noža ne kopja ne loka ne zastrupljene puščice
ne ščita ne strojnice ne zastave
Blaga muha tse tse je za mir.
(Vitomil Zupan: Pesmi s "prostosti", uredila Ifigenija Simonović, Ljubljana, 2007)
Vitomil Zupan: Črno-bela tehnika
Z obeh strani
smo stoletja vztrajno
sejali nestrpnost.
Zdaj je imamo za tisoč let.
(Vitomil Zupan: Pesmi s "prostosti", uredila Ifigenija Simonović, Ljubljana, 2007)
