Drage bralke, dragi bralci, nekaj pesmi izpod peresa Vitomila Zupana, uveljavljenega pesnika, pisatelja, prevajalca, esejista, svetovljana. Naj vam pesmi obogatijo dan.
Vitomil Zupan: Ustavi se
Ustavi se spet,
ki si hotel ko ptica
obleteti ta svet,
ki si hotel zdrveti
v nebo ko komet.
Ustavi se, poslušal ne boš
ne spregledal spominov,
ustavi se spet
in poglej nazaj,
ustavi se torej,
nikoli ne boš
izvedel, zakaj.
Ptici se zlomi
prhutava perut
in zdaj gleda pot
sede na drevesu
in črv muke
jo neutrudno
gloda v telesu.
(Vitomil Zupan: Pesmi s "prostosti", uredila Ifigenija Simonović, Ljubljana, 2007)
Vitomil Zupan: Prisiljenje
Telo pade v brezno,
prisiljeno v gibanje,
divje in naglo,
telo obleži,
prisiljeno v mir
in togo negotovost
in iz zasede preži
neko spoznanje,
ki ubija ljudi:
bolečina ničevosti.
(Vitomil Zupan: Pesmi s "prostosti", uredila Ifigenija Simonović, Ljubljana, 2007)
Vitomil Zupan: Te reke
Odidi in vrni se,
mj prvi spomladni cvet
z bregov reke Večne Vrnitve.
Odidi, moj prazni up,
in se ne vrni nikdar več,
ti ušivi, sebični, bedasti up
z bregov reke Brez Vrnitve.
Pojdite vsi in se ne vračajte nazaj!
Vzemite s sabo vse te bedne rekvizite,
cvetje, vaze, upe, še pohištvo, vse,
kar vam pod roko pride,
samo pojdite že!
Če bom prišel za vami
v tej dežni noči,
bo to samo zato, samo zato,
ker je prišla nazaj v moj dom samota,
od kar je moja draga šla
tja k reki
Vrnitve ali Ne.
(Vitomil Zupan: Pesmi s "prostosti", uredila Ifigenija Simonović, Ljubljana, 2007)
Drage bralke, dragi bralci, zakaj imate radi poezijo? Katere pesmi Vitomila Zupana vas najbolj privlačijo?
Pišite v komentar!Veliko poetičnih užitkov!
