Poezija, ki se je rodila na delavnici, ki je potekala v okviru natečaja (Brez) mejno potovanje, pod vodstvom Gabriele Babnik.
Odpočij se,
saj si že star,
saj ti ni treba samo delati,
a tako si navajen,
delal si za nas,
za našo prihodnost,
žrtvoval si se,
hvaležen sem ti.
Nisem ti vsega povedal,
pomeniš mi ogromno,
rad bi, da bi bil zadovoljen,
da ne bi imel toliko skrbi,
saj skrbi so vedno iste.
Navadil si se reči,
da nam nič ne manjka.
Želim ti še dolgo in lepo življenje,
tega se močno oklepaš,
živ si še zaradi nas,
da nam pomagaš,
tak si bil vedno v tem svojem življenju.
Živel si in živiš za nas.
