Poezija Maje Drolec

0
29

PREOSTALI ČAS

Zasvetilo se je na tisoče luči

in ribiči so odvezali sidrne vrvi,

da so njihove svetlobne pasti odplule na odprto morje

kot počasna procesija.

 

Poslednja ladja,

ki zapušča vrhunec poletja,

je izplula. Plima jutranje zarje preplavi teraso.

Najina jutranja kava.

 

Dnevi so zasidrani

v pristanišče pozabe.

Vsak dan izpijem svoj preostali čas

 iz skodelice belega porcelana srknem droben val.

 

Foto: Maja Drolec