Je regrette
Ker ti nisem dušil vsega telesa
Ker ti nisem polnil ust z vinom ki sem ga pil
Ker ti nisem raztrgal kože ko sem nate legal
Ker te nisem nase prišil
Ker sem dovolil da si zlezla na kolena
in spihala pesek z mojih bradavic
In jih jezikljala čiste nepeščene
Ker si bila ljubosumna na pesek ki je na meni ostal
Je dejal da obžaluje ker mi je dovolil biti močnejša
…..
Tous les soirs
Je bil svetlo temen vsak večer
Najprej nasmeh nato smeh nato pa kar dež
Je rekel pusti da te nadežujem
Ujemi me kapljico in jo okusi Po meni
je okusna Okusi me na tak način s’il te plait
Imej me na kapljičast način
……
Pourquoi
Ta večer sem bila zrak Hodil je skozme
ki sem bila nič In je peklo v tisti
neotipljivi in nevidljivi ničnosti
Ta večer je tišina molila rotila
Pourquoi sem vprašala z roko v zraku ko
je že neštetokrat prezrl tresljaje mišic
Parce que je t’aime je zavpil
in povlekel dlan preko oči
…….
Va va va
Mi je zabičal in me bičal Sem samo stala
pribita na tisti košček tal In bila zalepljena
na njegove premikajoče stisnjene ustnice
Va mon amour laisse-moi tranquille finalement
Kako naj grem ko sem še vsa
prepojena in dišeča od peska ki ga je minute in
minute ljubkoval med dlanmi in mi ga sadil
v vsako luknjico kože Ne morem še iti Tako mi je
peščeno od tebe za tebe zaradi tebe sem kriknila
Me je pustil na tistem koščku tal
…………..
Je t’ai vu
Stala sem bosa ob nogah svetilnika
Bila sem izgubljena ladjica pod utripajočo svetlobo
Trenutek svetlobe trenutek upanja
v brezmejno tišino kraja
kjer je in bo ko me ne bo a vendar bom
Je povedal toujours toujours avec moi
Me je videl stati Ko sem bila
kot zadnja školjka na pesku
Me je pustil pošiljati tihe krike v morske svobode
Me je hotel ujeti v črnino nebesed
……
Tes jeux
So nebo ki se noče razparati
So oblaki ki me nočejo odžejati in ohladiti
So dež ki noče polzeti po mojem telesu
Ki noče prilepiti oblačil na vročo kožo
Tes jeux
Je rekel sta dve prepolni skrinjici
tople tople miline ko po njej podrsim
z nerazprtimi usti
……
Tes cheveux
Črni ježki ki jim gladim bodičke
ko se potopiš v plitvino in ti alge
zavijugajo na kratko pristrižene laske
In jemljem algo za algo z vsakega laskega
da sem lahko od zdaj pa do dolgo dolgo
med črnimi ježki in kožo ki je tam
tako bleščeča Tes cheveux
Da sem vrti
…….
L’avion va partir
Nad mano boš jeklena ujeta v jeklenem
Kot zdaj in kot si bila pred tem
Si ujeklenila srce da se mi ne bi bilo nasmehnilo
Ko bo avion vzletel boš še jeklena notri gorela
Ker ne boš mogla več potegniti preko mojih obrvi
In boš vedela da si to premalokrat storila
In je strmel navzgor
…..
Tihe sokove sem pila tiha s tvojo tihostjo
na obrežjih stegen in s soljo olepšanih dlačic tvojih bronastih nog
jih pila med tolmuni mišic nabreklih od najinih povodnji
prelitih preko bregov hlepečih teles
Sem sadi zagozdila v medenico da stisnem med ko bom tam kjer tebe ni
Moi le plus heureusse dans tes bras
….
Varaj me s peskom nepuščavska ženska moje puščave
Varaj me z raztegnjenim telesom v peščeni pokrajini
Varaj me s po sebi nasutimi zrnci da se scvrejo od tvoje vrele želje
peci se na meni ki sem ves posut s tvojimi oklepanji in kotaljenji
med kotanjami in sipinami od sončnega vzhoda do hladu zatona
ko pojezdim v tvoja nedrja Ko sva potem zlata in vrela
od vzhoda do zatona in vmes in vmes in vmes
Je veux laisser mon coeur voler
…..
