Poezija Sonje Votolen

0
268

Je n’ai pas su t’aimer

Bila sem visoko do neba

Umrle ptice so bile odletele

Ko sem se nekega jutra srečala z jutrom

sem začutila da se nisem nikoli izgubila v puščavi

Tam sem zakorenila svoje drevo

Poleg njegovega pustinjskega grmiča imam peščeno votlinico

kjer zibljem v naročju pesek ki je ostal na koži

Čakam da ga pripihne še več ko bom spala

in ko boš na obzorju sestopil s kamele

………………….

 

Stal je med morjem in soncem

Oblečen v svojo samoto je stegnil roke v butanje valov

Voda mu je poljubila prste na nogah

Pobral je školjko kapljico med školjčnimi kapljicami

Jo je gledal z milino morske pene

ji brundal pozabljeno glasbo morskih plitvin in globin

Tako je stal tam sončen samoten školjko ljubeč

Oblečen v šume oceana in peščeno tančico

Sa main dans ma main

 

………

 

Ne morem več rasti med pobočji in ravnicami

Sproti se mi lomijo veje in koraki me spotikajo

Moj ogenj je znal goreti s teboj na pesku

kjer so gorele vse luči najinih telesnih ust

Sredi sipin sva se vonjala z vonjem ornanževca

globoka in zvezdnata spočeta puščavska galeba

Mais  il  faut maintenant partir

 

……….

 

Slišim te v ječanju kamenja po katerem stopam

Kličeš me z glasom neslišne harfe

Utripaš v meni s petjem ptic v starih drevesih

V novih jutrih se ne morem nasmehniti belim metuljem

Plapolanje mojih ognjev je ujeto v sipinah

kjer puščavo preletava brezgnezdni galeb

Notre histoire etait belle

……………….

 

Dolgo sem čakala na tvoj nasmeh

razpustila sem lase in gledal si me kot

zibajočo ladjo ki je trepetala preko tvojih sipin

Zrla sem nate z mokrim peskom v očeh

Bila sem ptica z zaklenjeno zakljunjeno pesmijo

Na tvoje mračno lice ki je nemo šepetalo je t’en pris

sem zmedena polagala peščene prstne odtise

Izpenila sem vse barve in vse žalosti

a ti se nisi radostil mojih pokrajin

Čakala sem na tvoj nasmeh a ti si le

rekel je suis mort sans toi

 

…………….

 

Tu etais la pour toujours

Ugasnila sem čez polnoč

Nad najinimi telesi si se v pesek narisal streho

povabil lunin nasmeh za svetilko

da si se videl v mojih zenicah

Razlil si se čezme namesto odeje

in mi vonjal kožo vratu da bi zaspala

Ugasnila sem v polnoč s tvojim toplim peskom v sebi

 

………

 

Hodim pod oblaki brez jasnine tvojega neba

Potrebujem najin molčeči pesek

in tvoje golo telo zanesljivo kot kamen

Ramena kot rjavo gorovje ki ujame moje krike

Potrebujem tvoje peščene prsi da nanje položim

otožno lice kot hlebec kruha na krožnik

Potrebujem svoje ime s tvojim glasom poklicano

Je me raconte ce temps-la

 

…………..

 

Mon coeur survira pour toi

Iskala te bom v vseh očeh

čeprav vem da te ne bom našla v drugih zenicah

četudi so v barvi jasmina

Iskala te bom v vseh korakih

čeprav ne bom slišala tvojih stopal

Iskala te bom v oblakih ptic

peščenih hribih podnevi in v luni

Iskala te bom in te tiho klicala

Lepa v žalosti bom klečala na pesku

in te ljubila od daleč

 

…….