Je n’ai pas su t’aimer
Bila sem visoko do neba
Umrle ptice so bile odletele
Ko sem se nekega jutra srečala z jutrom
sem začutila da se nisem nikoli izgubila v puščavi
Tam sem zakorenila svoje drevo
Poleg njegovega pustinjskega grmiča imam peščeno votlinico
kjer zibljem v naročju pesek ki je ostal na koži
Čakam da ga pripihne še več ko bom spala
in ko boš na obzorju sestopil s kamele
………………….
Stal je med morjem in soncem
Oblečen v svojo samoto je stegnil roke v butanje valov
Voda mu je poljubila prste na nogah
Pobral je školjko kapljico med školjčnimi kapljicami
Jo je gledal z milino morske pene
ji brundal pozabljeno glasbo morskih plitvin in globin
Tako je stal tam sončen samoten školjko ljubeč
Oblečen v šume oceana in peščeno tančico
Sa main dans ma main
………
Ne morem več rasti med pobočji in ravnicami
Sproti se mi lomijo veje in koraki me spotikajo
Moj ogenj je znal goreti s teboj na pesku
kjer so gorele vse luči najinih telesnih ust
Sredi sipin sva se vonjala z vonjem ornanževca
globoka in zvezdnata spočeta puščavska galeba
Mais il faut maintenant partir
……….
Slišim te v ječanju kamenja po katerem stopam
Kličeš me z glasom neslišne harfe
Utripaš v meni s petjem ptic v starih drevesih
V novih jutrih se ne morem nasmehniti belim metuljem
Plapolanje mojih ognjev je ujeto v sipinah
kjer puščavo preletava brezgnezdni galeb
Notre histoire etait belle
……………….
Dolgo sem čakala na tvoj nasmeh
razpustila sem lase in gledal si me kot
zibajočo ladjo ki je trepetala preko tvojih sipin
Zrla sem nate z mokrim peskom v očeh
Bila sem ptica z zaklenjeno zakljunjeno pesmijo
Na tvoje mračno lice ki je nemo šepetalo je t’en pris
sem zmedena polagala peščene prstne odtise
Izpenila sem vse barve in vse žalosti
a ti se nisi radostil mojih pokrajin
Čakala sem na tvoj nasmeh a ti si le
rekel je suis mort sans toi
…………….
Tu etais la pour toujours
Ugasnila sem čez polnoč
Nad najinimi telesi si se v pesek narisal streho
povabil lunin nasmeh za svetilko
da si se videl v mojih zenicah
Razlil si se čezme namesto odeje
in mi vonjal kožo vratu da bi zaspala
Ugasnila sem v polnoč s tvojim toplim peskom v sebi
………
Hodim pod oblaki brez jasnine tvojega neba
Potrebujem najin molčeči pesek
in tvoje golo telo zanesljivo kot kamen
Ramena kot rjavo gorovje ki ujame moje krike
Potrebujem tvoje peščene prsi da nanje položim
otožno lice kot hlebec kruha na krožnik
Potrebujem svoje ime s tvojim glasom poklicano
Je me raconte ce temps-la
…………..
Mon coeur survira pour toi
Iskala te bom v vseh očeh
čeprav vem da te ne bom našla v drugih zenicah
četudi so v barvi jasmina
Iskala te bom v vseh korakih
čeprav ne bom slišala tvojih stopal
Iskala te bom v oblakih ptic
peščenih hribih podnevi in v luni
Iskala te bom in te tiho klicala
Lepa v žalosti bom klečala na pesku
in te ljubila od daleč
…….
