SONCE STOPILO JE SNEG,
OGRELO NAŠO DOLINO JE IN BREG.
SPOMLADI SE ZIMSKI ZASPANCI ZBUDIJO,
IN SPOMLADANSKE ROŽICE ZACVETIJO.
ZVONČKI IZ ZEMLJE POKUKALI SO SPET.
NA VRTU ZA HIŠO SE BOHOTI SAM EN ČEŠNJEV CVET.
ZJUTRAJ, KO ZLATO SONCE POSIJE IN ZAŽARI,
SONČNI ŽAREK IZ SPANJA ME PREBUDI.
HITRO VSTANEM IN POMANEM SI OČI,
STEČEM VEN IN ŽE SEM MED CVETLICAMI.
V DALJAVI SLIŠIM PTIČKO, KI SE OGLAŠA,
IN TUDI VETER MI SVOJO PESEM PRINAŠA.
TU NA TRAVNIKU MED CVETLICAMI RES JE LEPO,
ULEŽEM SE V TRAVO IN ZAZREM SE V NEBO,
TIHO JE IN NIHČE ME NE MOTI,
NITI AVION NE, KI JE NA SVOJI POTI.
V MOJI GLAVI PRAVO JE MRAVLJIŠČE,
SKRITIM MISLIM JE PRAVO ZAVETIŠČE,
MISLI MI TAVAJO IN ŽELJA IMAM VELIKO,
DO NASLEDNJE POMLADI , VSE OSTANE NAJ SKRITO.
NEŽA BLATNIK,1.A
OŠ ŠMIHEL, PODRUŽNICA BIRČNA VAS NOVO MESTO
