Industrijska revolucija nam je dala prosti čas. A kaj, ko je ta po eni strani pod nenehnim pritiskom vsiljive ponudbe nepotrebnih stvari, ki nas odvračajo od bistva, po drugi pa se okoli nas razrašča brezposelnost, ki s sabo prinaša prostočasnost, ki samo povečuje občutenje negotovosti, revščine, malodušja … Je to res pravi trenutek za »industrijsko« miselnost v odnosu do umetnosti in kulture? Naj res služi industriji prostega časa? Ali pa je vendarle moč in pomen kulture in umetnosti v tem, da ta čas osmišlja? Da imajo kulturne ustanove neko drugo poslanstvo, poslanstvo kulturnega boja proti socialni izključenosti vseh vrst: tisti prisilni, v katero žene ljudi brezposelnost, in oni nevidni, ko ljudje zaradi nasičenosti z nebistvenim izgubijo voljo do iskanja bistva. Kako je mogoče, da so bili pretekli rodovi sposobni postaviti Glasbeno matico iz čistega civilnega ponosa, mi pa se danes izgubljamo v uvoženi retoriki kreativnih industrij in drugih praznih, odtujenih fraz, tavajoči brez lastnega kompasa? Vrnimo se k bistvu. Vsaj na Kulturni praznik.
Upravni odbor Glasbene matice Ljubljana
